19. nedelja med letom (XXXIII, leto V, 12. 8. 2018)

Uvodnik

V tem tednu bomo obhajali največji Marijin praznik – Marijino vnebovzetje, Veliki šmaren.

Danes je ime Marija najpogostejše žensko ime v Sloveniji. K nam je prišlo iz latinščine, v kateri je Maria latinska oblika za hebrejsko ime Mirjam. Mariológi, tj. raziskovalci, ki se ukvarjajo z naukom o Mariji, so doslej podali okrog 60 poskusov razlage imena Marija. Kot najbolj sprejemljive razlage hebrejskega imena Mirjam navajajo: "tista, ki jo ljubi Bog", "razsvetljevalka", "gospa, vzvišena".

Tekom stoletij pa so ljudje Mariji nadeli tudi druga imena, ki razkrivajo Marijine lastnosti, vrline. V samih litanijah najdemo prek 50 poimenovanj Marije – Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Roža skrivnostna, Zgodnja danica, Kraljica apostolov, Mati dobrega sveta … če jih naštejem le nekaj.  Za vsakim od teh poimenovanj se skriva globok pomen. Eno najlepših poimenovanj Marije pa se mi zdi ime Marija Pomagaj. Skozi desetletja se je proseči vzklik "Marija, pomagaj!" spremenil v ime Marija Pomagaj. Zakaj? Verjetno, ker so v trenutkih silne stiske ljudje v Mariji našli oporo, pomoč, tolažbo. Morda tudi ozdravitev. A bolj kot vse vero, da so njeni ljubljeni otroci. Kot je Kraljica miru dejala vidcem v Medžugorju: "Če bi vedeli, kako vas ljubim, bi jokali od veselja."

Katarina

Obvestila

Danes, 12. avgusta 2018, obhajamo 19. nedeljo med letom.

"Marijino Vnebovzetje je praznik veselega pogleda na življenje, saj vsebuje upanja poln pogled poveličanega življenja. Spominja tudi, da je življenje podarjeno. Marija je prejela zemeljsko in večno življenje v izjemni obliki kot dar. Starši so bili menda že priletni, brezmadežnost, obuditev od mrtvih in vnebovzetje pa je lahko le nezasluženo podarjeno. Marija je dojela, da je za človeka najmodrejše sprejeti Boga v svoje življenje. Marija nas uči ohranjati bistvene stvari v srcu in o njih molitveno premišljevati ter prepoznavati sledove Božjega Duha v pomembnih in domnevno nepomembnih dogodkih. Kot ona smo sposobni pod navdihom tega Duha "hitro" (Lk 1,39) zapustiti svoje območje ugodja in odhiteti na pomoč potrebnim…".

Tako ob največjem Marijinem prazniku razmišlja upokojeni mariborski nadškof g. Marjan Turnšek. Tudi za našo župnijo je ta dan prazničen, saj se v velikem številu zberemo v naši lepi Marijini cerkvici na Hribcah, kamor se bomo podali v procesiji ob 9.30 uri izpred župnijske cerkve. Dekleta bodo nosile Marijin kip, vsi ostali pa bomo v molitvi prehodili pot do Hribc. Letos bo sv. mašo daroval stolni prošt in prelat Jožef Lap. Med sv. mašo bomo obnovili posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. Po sveti maši bo pod lipami priložnost za klepet in druženje ob pecivu in kozarčku.

Pecivo prinesete v torek, 14. avgusta v župnišče od 19. do 20. ure. Farane iz Češnjic pa naprošam za postavitev oltarja in klopi, ter ostalih potrebnih stvari za potek praznovanja.

Od sobote 18. avgusta bodo svete maše zopet v župnijski cerkvi.

Naslednja nedelja, 19. avgusta, bo tretja nedelja v mesecu. Nabirka za župnijsko cerkev bo pri sobotni maši, 18. avgusta in v nedeljo pri obeh sv. mašah.

Danes teden je žegnanjska nedelja pri sv. Mohorju, sv. maša bo ob 10.uri.

Vpis v 1. razred verouka bo v soboto 8. septembra od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure. Ostali veroukarji - od 4. razreda naprej ste vabljeni, da prinesete nazaj učbenike ali jih podarite (posodite). Tudi letos bodo obvezni liturgični zvezki. Zelo priporočam reviji "Mavrica" (od 2. do 7. razreda) in "Najst" (od 8. razreda dalje; za srednješolce) ki sta zelo koristni in poučni.

Lahko se prijavite na romanje v Medžugorje, ki bo od petka, 7. septembra do nedelje 9. septembra. Odhod bo iz Moravč ob 5.30 uri. Za informacije in prijave pokličite na GSM 041 693 853 (Niko) ali GSM 031 460 727 (Ivanka).

Za jesensko romanje v Rim (od 8. oktobra. do 11. oktobra) je število mest zasedeno, zato ne sprejemamo več prijav. Vsi romarji ste vabljeni, da poravnate (vsaj delno) plačilo 270 Eur (mladi 200 Eur) do konca avgusta.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ RODA V ROD – Stari starši in njihova vloga pri verski vzgoji
Uvajanje v vero

Sveto pismo nam v Rutini knjigi čudovito oriše doživetje stare mame Naomi, ki ji je snaha Ruta rodila vnuka Obéda. Žene, ki so prišle k njej so ji govorile "Slavljen Gospod, ki te danes ni pustil brez odkupitelja. … Naj ti poživlja dušo in vzdržuje tvojo starost." In Naomi je vzela otroka in si ga položila v naročje in mu bila pestunja (Rut 4, 13-17).

Nekdo je zapisal: "Življenje, ki so ga stari starši prižgali, se nadaljuje v otrocih in vnovič zacveti v vnukih." Pravzaprav si sinova in snahina (in obratno) "žlahta" v vnukih postaneta sorodstvo. V vnukih postanemo stari starši – prej v svaštvu – v krvnem in duhovnem sorodu. Ne le, da preko otrok - staršev - prenašamo nanje gene in zgodovino enega in drugega rodu, ampak postanemo tudi udeleženi in soodgovorni za življenje in vzgojo tega novega bitja. Takšna je Božja volja. Seveda se mora vzgoja, še posebej za vero, ki je v prvi vrsti odgovornost staršev, odvijati v soglasju in tesni povezanosti. Začne se s pristnimi stiki, ki jih imamo z novo družino, s pogovorom o preprostih vsakdanjih stvareh. Verska vzgoja se začne z uvajanjem, ki je najprej razvijanje verskega čuta, ki je prisoten že v majhnih otrocih. V njih namreč ne delujejo le telesni čuti, s katerimi vzpostavijo razmerje do materialnega sveta, temveč imajo zelo razvit tudi čut za duhovno, ki ga ni težko prepoznati. Po majhnih korakih lahko stari starši svojim vnukom posredujejo vero s kretnjami in vsakodnevnimi družinskimi obredi kot so: blagoslov z znamenjem križa, preprosta molitev ali pesem k Angelu varuhu ali pozdrav Marije in Jezusa pred njuno podobo ali ko gremo mimo cerkve. Že sama drža pobožne molitve ali geste bo dala otroku hitro vedeti in čutiti, da so to "božje stvari".
Lojze

Lojze