Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 1. 04. 2018

VELIKA NOČ (XXXIII, leto B, 1. 4. 2018)

Uvodnik


Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha.

Besede, ki smo jih slišali ob prižiganju velikonočne sveče pri vigiliji, nam morajo biti opogumljajoča resnica, vir veselja ob velikonočnih praznikih, ki smo jih začeli praznovati. Kristus, Božji Sin, pravi Bog in pravi človek, se je namreč spustil v največjo temo, ki jo lahko izkusi človek, da bi jo s svojim vstajenjem, s svojo zmago nad grehom in smrtjo razsvetlil.

V luči velikonočnega jutra kristjan torej ne more biti suženj obupa, ampak pričevalec optimizma in globokega veselja nad zmago, ki nam jo je že prinesel Kristus.

Ko se v življenju srečujemo z lepimi, pa tudi težkimi dogodki, nam mora biti velika noč in Kristusova zmaga vedno pred očmi; v njej nam postane jasno, da za kristjana po vsakem velikem petku pride tudi velika noč.

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha. Dragi moravški farani, s to mislijo želim podati velikonočno voščilo: naj vstali Kristus seže v globine vsakega izmed nas; naj prežene iz nas vse, kar nam jemlje upanje in pogum; naj nam da pristnega velikonočnega veselja, iz katerega bomo živeli kot pravi velikonočni kristjani.

Vsem želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!

bogoslovec Janko

 

Obvestila


Danes, 1. aprila 2018, obhajamo VELIKO NOČ:

  • ob 6.30 uri se zberemo k vstajenjski procesiji in sv. maši
  • ob 14.30 uri gremo v procesiji na Hribce, kjer bo ob 15. uri zaobljubljeno molitveno bogoslužje za odvrnitev potresa in drugih naravnih nesreč.

VSEM FARANOM IN VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE ŽELIM VESELJA IN UPANJA, KI NAM GA PRINAŠA VSTALI ZVELIČAR! LUČ NJEGOVEGA VSTAJENJA NAJ PREŽARI IN OSVETLI VSE NAŠE STRAHOVE IN NEGOTOVOSTI, DA BOMO ZAČUTILI MOČ, KI PREMAGA SMRT IN VSE VRSTE MALODUŠJA! ŠE POSEBNO VOŠČIM VSEM BOLNIM IN OSTARELIM, DA BI V ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI SPOZNALI NJEGOVO NAVZOČNOST! NAJ NAS LETOŠNJA VELIKA NOČ UTRDI IN OPOGUMI ZA PRIČEVANJE VEČNEGA ŽIVLJENJA!

Jutri je velikonočni ponedeljek. Zopet se bomo napotili k sv. Miklavžu, kjer bo ob 10. uri sv. maša. Med nas bo tudi letos prišel naš rojak g. Miro Šlibar. V župnijski cerkvi bo sv. maša ob 19. uri.

V tem tednu ni rednega verouka, ker imamo velikonočne počitnice.

Danes teden je 2. velikonočna, bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. Pri sv. Mohorju in Fortunatu bo ob 6. uri vstajenska procesija. V tej cerkvici je kapela Božjega groba, ki je nekaj posebnega. Lepo je, da se ohranja lepa navada, da se na belo nedeljo zberemo k praznovanju. Tudi letos nas bo razveselila moravška godba, maševal bo g. Miro Šlibar. Lepo vabljeni!

V soboto, 7. aprila ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Straže.

Predstavitev Bogoslovca za župnijski list:

Ime mi je Rok Pogačnik in prihajam iz Radovljice. Po končani Škofijski gimnaziji v Ljubljani, sem vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, kjer sem se tri leta pripravljal na duhovniški poklic. Po tretjem letniku sem odšel na študij v tujino, v simpatično poljsko mesto Opole, kjer sem ostal dve leti in pol. Septembra sem magistriral; pod mentorstvom prof. dr. Antona Štruklja sem pripravil magistrsko nalogo z naslovom »Teologija liturgije pri Josephu Ratzingerju/Benediktu XVI.«. Na željo predstojnikov sem prišel med Vas, kjer se bom v naslednjih nekaj mesecih ob delu na župnijah Domžale, Dob, Mengeš in Moravče pripravljal na diakonsko posvečenje. V Moravčah bom vsak petek pomagal pri verouku, bogoslužju, mladinski skupini in različnih opravilih. Veselim se, da bom lahko nekaj časa preživel z Vami. Moja posebna želja je, da bi se ob prisotnosti kar dveh bogoslovcev tudi med Vami kdo prisluhnil Pastirju, ki kliče, in se podal na pot za Njim v duhovniškem ali redovniškem poklicu. Prosim Vas, da v ta namen posebej molite ter Gospodu izročate tudi mene in moje namene.

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

2

PONEDELJEK

Ponedejek v velikonočni osmini
Frančišek Paolski, red. ustan.
Marija Egiptovska, spokornica

Sv. Mi. 10.00 + Franci Zorko, obl.
M 19.00 V dober namen
+ starši Cerar: Ana in Anton, obl. (Gorica)

3

TOREK

Torek v velikonočni osmini
Rihard, škof
Sikst I., papež

M 19.00 + Jakopovi
Po namenu (za domovino)
+ Marija Močilnikar, 8. dan

4

SREDA

Sreda v velikonočni osmini
Izidor Seviljski, škof
Benedikt Niger, redovnik

M 7.00 V dober namen

5

ČETRTEK

Četrtek v velikonočni osmini
Vincencij Ferrer, duhovnik
Julijana in Eva iz Liegea, red.

M 18.00 Molitvena ura za duhovne poklice
M 19.00 + Milan, obl., Maks in Pavla Lavrač
+ Karol Gibičar, obl.
+ Marija in Jože Prebil, obl.

6

PETEK

Prvi petek
Petek v velikonočni osmini
Irenej iz Srema, škof

M 19.00 + Agata Grilj
+ Trznarjevi iz Rudnika
Pobožnost prvega petka

7

SOBOTA

Prva sobota
Sobota v velikonočni osmini
Janez Krstnik de la Salle

M 8.00 Čiščenje cerkve - Straža
M 19.00 + Franc Levičnik in Justina Srovec
+ Andrej Gorjup in stari starši Mlinar (Serjuče)
Pobožnost prve sobote

8

NEDELJA

2. velikonočna nedelja
Bela nedelja
Nedelja Božjega usmiljenja

Maksim in Timotej, mučenca
Dionizij, škof
Sv. Mo. 6.00 VSTAJENJSKA PROCESIJA
+ Jože in Stanislava Zupan, obl.
+ Cerar in Učakar (Soteska)
+ Silva Capuder
+ Jožica Klopčič, obl. in Kobilčevi
M 10.00 + Franc Barlič, obl.
Sv. Mo. 15.00 Molitev POT LUČI

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


DRUŽINA, PRVA ŠOLA MOLITVE

Družina, prva šola molitve (vir: Google)

Podoba družine spremlja človeka celo njegovo življenje. Njena dobra dejanja in topla vzgoja ga naredijo že kot otroka sočutnega, trdnost pa mu daje življenjsko moč. Mera njegove dobrote bodo privzgojene vrednote, ki sovpadajo z različnimi dejavniki, med drugim jo oblikuje tudi tradicija, kultura, način obnašanja in seveda prakticiranje verskih obredov oz. podoba Boga v družini. Otrok se že zelo zgodaj sreča s to podobo, če družina ne prakticira religije ali ne omenja Boga pa ga sreča v medijih, na poti v šolo, v vsakem mestu ali na vasi. Ker je Bog povsod prisoten pa vsakega izmed nas posebej tudi nagovarja, čeprav pa otrok, ki prihaja iz nereligiozne družine morda ne bo znal prepoznati klicev in jih bo tako zamenjal z drugimi materialnimi stvarmi, ali pa preprosto ne bo razumel sporočil in jih bo potlačil vase. Zato je pomembno, da otrok že zelo zgodaj spozna Boga, bodisi prek molitve, branja Svetega pisma, obisk kapelic in cerkva. Mati pa je največkrat tista vez, ki je z otrokom v začetku najbolj povezana in zato morda tudi najlažje predstavi otroka z Bogom.

Tatjana Malenšek