JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJA (XXXII, leto A, 26. 11. 2017)

Uvodnik

Danes obhajamo zadnjo nedeljo bogoslužnega leta in slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva. Praznik Kristusa Kralja je novejšega datuma, vendar je krščanska skupnost že od vsega začetka priznavala in dajala Kristusu kraljevski naslov “Kyrios“ - Gospod. Praznik kot zadnja nedelja bogoslužnega leta izraža: pričakovanje drugega Kristusovega prihoda, vesoljno sodbo, prenovitev vesolja, ko bo Kristus izročil kraljestvo Očetu, in bo Bog vse v vseh.

Da gre za pomemben vidik krščanstva se kaže tudi v umetnosti. V sakralnih objektih in umetnostnih izdelkih (predvsem bizantinskega izvora) pogosto zasledimo motiv Kristusa, ki sedi na prestolu v vsej svoji slavi. Takšni upodobitvi pravimo Kristus Pantokrator. Pantokrator je pogostejši izraz v vzhodnem Cerkvi, na Zahodu je enakovredna slika v umetnosti znana kot Kristus Kralj.

Izraz Kristus Pantokrator se v krščanski ikonografiji nanaša na posebno upodobitev Kristusa. V doprsni sliki ima Kristus Novo zavezo v levi roki, z desnico pa kaže gib poučevanja ali blagoslova. Podoba Kristusa Pantokratorja je bila ena izmed prvih podob Kristusa, razvitih v zgodnjekrščanski cerkvi in ostaja osrednja ikona Vzhodne pravoslavne Cerkve. Ikona Kristusa Pantokratorja je ena najbolj razširjenih verskih podob pravoslavnega krščanstva. V bizantinski cerkveni umetnosti in arhitekturi ikona zaseda prostor v osrednji kupoli cerkve. Naj Kristus Kralj ne zaseda pomembnega mesta samo v umetnosti, ampak tudi v naših srcih.

Katarina

Obvestila

Danes, 26. novembra 2017, obhajamo nedeljo KRISTUSA KRALJA:

• ob 15. uri bo v župnijski cerkvi dekanijska revija pevskih zborov.
• Ob 16. uri bo sv. maša v cerkvi Sv. Štefana v Zg. Kosezah.

V ponedeljek, 27. novembra, ob 19 uri bo seja župnijskega pastoralnega sveta.

V soboto, 2. decembra, ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Vinj.

Danes je začetek tedna Karitas. Letošnje geslo je: Kje sem doma. Imre Jerebic, generalni tajnik slovenske Karitas ob tem pravi: "Za nas Slovence in tudi za sodelavce Karitas velja: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA. To pomeni, da nam rojstni dom predstavlja korenine in se tja radi vračamo še na stara leta, ko smo si že davno ustvarili lastni dom in svojo družino….Svojo pozitivno izkušnjo doma smo dolžni podeliti s tistimi, ki so svoj dom izgubili ali se jim je ta zamajal. Smo živa Karitas, ki se, kot rad poudarja papež Frančišek, veseli z vsakim in mu je v oporo na poti iskanja novega doma, ki je negotov, ali pri obnovitvi starega, kjer sta doma praznina in osamljenost."
Danes teden je nabirka za Karitas (župnijsko in Slovensko).

V četrtek je god sv. Andreja, zato bo sv. maša na podružnici Svetega Andreja ob 18. uri.

V soboto, 2. decembra, nas bo obiskal sv. Miklavž. Starši pripeljite predšolske in mlajše otroke na miklavževanje v župnijsko cerkev ob 15. uri. Tudi veroučni učenci prve triade boste obdarovani. Vabljeni tudi ostali veroučni učenci. Pred prihodom sv. Miklavža in obdarovanjem nam bodo mladi odigrali igrico.

V soboto, 2. decembra, bo pri večerni maši blagoslov adventnih vencev. Naj nas ta lepa navada spomni predvsem na to, da je adventni čas pričakovanje Božičnega dogodka. To pričakovanje pa bo obrodilo svoj sad samo, če bomo v tem času skrbeli za družinsko in osebno molitev. Samo tako bomo občutili mir in spokojnost, ki ga prinaša s seboj rojstvo Odrešenika.

Danes teden, 3. decembra, bo miklavževanje (ki ga pripravlja Društvo podeželske mladine) tudi pri podružnici sv. Miklavža. Najprej bo ob 10. uri sv. maša, nato prihod sv. Miklavža in njegovega spremstva in nato skromno obdarovanje. Lepo vabljeni.

* * * * * * * * * * *

"Kaj mi priporočate za malico?"
"Mrzlo pečenko!"
"No, pa mi jo prinesite!"
"Žal boste morali priti jutri! Danes je še vroča!" :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

RADOST LJUBEZNI – POT USMILJENJA IN NEŽNOSTI

Splošne norme (zapovedi) seveda predstavljajo veliko in nepogrešljivo dobrino in so vir navdiha škofom za odločanje v "nepravilnih položajih". Tisti, ki imajo težave, kako v celoti udejanjiti Božjo zapoved, morajo slišati Njegovo povabilo naj stopajo po poti ljubezni (via caritatis). Ljubezen do bližnjega je prva zapoved (zakon) za kristjane. "Predvsem imejte močno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije množico grehov" (1Pt 4,8). Spodbujajmo mlade ljudi, naj sprejmejo zakrament zakona, ki bo v njihove ljubezenske načrte prinesel pomoč Kristusove milosti in polnost udeležbe v življenju Cerkve. Dušno pastirstvo naj se odločno usmeri v utrjevanje zakonov in preprečevanje njihovega razpada. Razumeti "izredne okoliščine", v smislu pastoralnega usmiljenja, ne pomeni zastirati ideala ali priporočati manj kot ponuja človeku Jezus. On je želel, da je Cerkev, kot mati, pozorna na dobro, ki ga Sveti Duh razširja sredi slabosti in bolehnosti. Naj jasno izraža svoj nauk in se hkrati "ne odpove možnemu dobremu, čeprav tvega, da se umaže s cestnim blatom" (Frančišek). Jezus "pričakuje, da stopimo v stik s stvarnim življenjem drugih in spoznamo moč nežnosti. Če to storimo, bo pot našega življenja res čudovita". Usmiljenje je "nosilni steber, ki drži pokonci življenje Cerkve." Vse njeno pastoralno delovanje bi moralo biti ovito v nežnost, s katero se obrača na vernike; nič od njenega oznanila in njenega pričevanja svetu ne sme biti brez usmiljenja. "Ne moremo se obnašati kot nadzorniki milosti. Cerkev ni carinska postaja ampak je Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega, še posebej za tistega s težkim življenjem."

Vabim vernike, ki živijo v zapletenih položajih, da z zaupanjem pristopijo k pogovoru s svojim pastirjem, da bodo bolje razumeli svoj položaj in odkrili pot osebnega zorenja. Pastirje pa vabim, naj ljubeče in sproščeno prisluhnejo z željo, da bi vstopili v središče drame ljudi, jih razumeli in jim pomagali bolje živeti in spoznati, kakšno je njihovo mesto v Cerkvi. (Frančišek)

Lojze