19. nedelja med letom (XXXII, leto A, 13. 8. 2017)

Uvodnik

"Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!" (Mt 14, 27).

Kot tolikokrat v evangeliju, Jezus tudi danes opogumlja učence in jim vliva upanje. Apostol Peter preverja sebe v odnosu do Jezusa - svoje zaupanje vanj … In Jezus ga povabi naj pride po vodi k njemu. Peter sprejme nemogoč izziv, stopi iz varnega čolna … in gre. Nato pa se ustraši in se začne potapljati. Jezus ga takoj prime in mu jasno pove, da je Petrova rešitev V ZAUPANJU in VERI VANJ.

Verjetno se tudi mi kdaj znajdemo v podobni situaciji. Po eni strani zaupamo Bogu, se obračamo nanj z molitvijo, a ko od nas zahteva naj storimo KORAK VERE - »nemogoče stvari«, naredimo nekaj korakov v zaupanju in veri. Kratek čas še kar nekako gre (kakšno uro, kakšen dan …), potem pa vidimo samo še lastno nemoč, zahtevnost situacije, vse nevarnosti in grožnje … ne gledamo več Boga … in hitro se začnemo »potapljati«. Takrat je rešitev v tem, da pogled (znova) usmerimo k Bogu, kriknemo, ga pokličemo na pomoč, roko stegnemo k Njemu … takrat se znova zavemo, da BREZ BOGA NE MOREMO NIČ REŠITI … ON PA JE TU IN NAM PONUJA ROKO REŠITVE – SVOJO BLIŽINO.

Marija, katere vnebovzetje bomo praznovali v torek, nam je zgled popolnega zaupanja v Boga. Tudi ona se je večkrat znašla v situaciji, ko ji ni bilo čisto nič jasno kakšni so Božji načrti (ko je npr. rodila v hlevu, bežala z detetom Jezusom v Egipt, ko je bila pod Njegovim križem …). Marija je ZAUPALA in verjela, da bo Bog vse obrnil v dobro, da je On zvest in bo uresničil svoje obljube. In je res. Prav zaradi njene vere in popolne predanosti Njegovi volji, je ponudil rešitev človeku. Pa ne samo roke, On sam se je ves dal za nase rešenje.

Zahvalimo se Bogu za to in ga po Mariji prosimo, naj tudi nam utrdi vero in zaupanje, ki nas vodi preko negotovosti in nevarnosti tega življenja … k Njemu – kjer ni več ne strahu, ne joka in bolečin, ampak pravičnost in mir in veselje.

Zalka

Obvestila

Danes, 13. avgust 2017, obhajamo 19. nedeljo med letom:

• Ob 15.00 uri bomo v cerkvi molili za mir in spravo.

V torek, 15 avgusta, obhajamo največji Marijin praznik v liturgičnem letu, praznik Marijinega Vnebovzetja. Že od prvih začetkov so kristjani verovali in bili prepričani, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. To izročilo in tradicija se je izročala iz roda v rod. Slovenski škofje so v letu 1991 Slovenski narod posvetili Mariji. Vsako leto na ta praznik obnovimo zaobljubo. Tako se bomo tudi letos napotili v procesiji k Žalostni Materi Božji na Hribce ob 9.30 uri izpred župnijske cerkve. Tam bo ob 10.00 uri sveta maša, ki jo bo daroval zlatomašnik in kanonik msgr. Jožef Lap. Po sveti maši bo priložnost za prijateljski klepet ob pecivu in kozarčku pod lipami. Pecivo za pogostitev lahko prinesete v župnišče v ponedeljek, 14. avgusta, od 19.00 do 20.00 ure. Naprošam farane iz Češnjic, da tudi letos pripravite vse potrebno za praznovanje. Vsi lepo vabljeni.

V sredo goduje sv. Rok, ki je bil priprošnjik za zdravje, predvsem v času, ko je razsajala kuga. Mnoge župnije imajo ta dan zaobljubljena romanja.

Danes teden je žegnanjska nedelja pri sv. Mohorju, kjer bo ob 10.00 uri sv. maša.

V soboto, 19. avgusta, ob 8.00 uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Krašc.

* * * * * * * * * *

Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti. (Ognjišče)

* * * * * * *

Turista, fant in dekle, sta se odpravila na morje. Namestila sta se v hotelu in dolgo v noč bedela pri prižgani luči. Zjutraj sta bila vsa opikana od komarjev. Pritožila sta se receptorju, ta pa jima je svetoval: "Ponoči ne smeta imeti prižgane luči!" Zvečer nista prižgala luči v sobi, ko pa je fant zagledal kresnice, je zakričal: "Vse je zaman!!! Prihajajo komarji z baterijami...!" :)

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

RADOST LJUBEZNI - 6. poglavje: Nekaj pastoralnih perspektiv, 205-211

Voditi zaročence na poti priprave na zakon

Mladim ljudem je treba pomagati pri "odkrivanju vrednot in bogastva zakona, da bodo zakon razumeli in sprejeli kot privlačno popolno zvezo, ki povzdiguje in uresničuje družbeno razsežnost človekove eksistence, daje spolnosti vzvišen pomen in hkrati pospešuje to, kar je dobro za otroke, ter jim nudi najboljše okolje za njihovo zorenje in vzgojo." Poleg nujnih posebnih tečajev za neposredno pripravo na zakon, naj se celotna krščanska skupnost vključuje v ta proces priprave, predvsem z zgledom in pričevanjem družin samih. Priprava na zakon naj bo zakoreninjena v krščansko uvajanje, tako da poudarimo tudi povezavo med krstom in zakonom ter drugimi zakramenti.

V zvezi z zgledom že poročenih papež citira tudi italijanske škofe, ki so rekli: "Tisti, ki se poročijo, so za krščansko občestvo dragocen vir moči. Če se namreč resno trudijo, da bi rasli v ljubezni in medsebojni podaritvi, lahko prispevajo k temu, da se obnavlja celotna zgradba cerkvenega življenja." Prav tako je treba paziti, da mlade na tako pomemben korak kot je zakon, pripravljamo na njim primeren način, da jih ne »zasitimo« s celotnim krščanskim naukom naenkrat ali obremenimo s preveč temami, da nam je bolj pomembna kakovost kot količina – saj tudi tu velja rek: "Ne nasiti in zadovolji duše veliko vednosti, marveč notranje zaznavanje in okušanje stvari."

Poleg tega so potrebni tako pogovori z vsakim posameznikom, ki se še uči ljubiti konkretno osebo, s katero želi deliti vse svoje življenje, kot tudi pogovori med zaročencema samima, ki naj stvarno spregovorita tudi o nesoglasjih in težavah, da bo njun odnos temeljil na čim bolj stvarnih in iskrenih vzgibih.

Vito