14. nedelja med letom (XXXII, leto A, 9. 7. 2017)

Uvodnik

Pozdravljena, slovanska brata! … Odprla sta nam v Cerkev vrata, rodila nas za Kristusa.

V Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi.

Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala pisavo glagolico, ki jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica (na Vzhodu) oziroma latinica (na Zahodu).

Ciril se je rodil okrog l. 826, Metod pa okrog l. 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila.

Knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju (vzhodna Slovenijo, vzhodna Hrvaška, Madžarska, Češka, Slovaška, južna Poljska, jugovzhodna Nemčija in zahodna Ukrajina) ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

Sveti papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije, njun god pa v Cerkvi na Slovenskem obhajamo kot slovesni praznik.

Praznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne, zgodovinske in jezikovne dediščine, ki je povezana tudi z našo deželo.

Katarina

Povzeto po: http://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-slovanskih-apostolov-svetih-bratov-cirila-in-metoda

Obvestila

Danes, 9. julij 2017, obhajamo 14. nedeljo med letom:

• Ob 15. uri bo v župnijski cerkvi molitev za mir in spravo.

V tem tednu bodo uradne ure ob običajnih urah. Lahko boste naročili namene za svete maše. Prav tako boste lahko birmanci prišli iskat DVD in slike od birmanske slovesnosti. Za nujne stvari (bolniško maziljenje, previdevanje….) lahko pokličete sosednjega župnika, g. Ivana Povšnarja (041 328 097). V primeru pogreba pokličite gospo Mari Vesel (GSM 031 279 370).

V četrtek, 13. julija bomo pri večerni maši sprejeli kip Fatimske Matere božje. Po maši bomo imeli procesijo z lučkami okrog cerkve. Kip bo ostal v naši župniji do 13. avgusta. V tem času ga boste lahko sprejeli na svoje domove. Vpišite se na poseben seznam, ki je zadaj pri tisku. Menjava je vedno pri večerni maši. Namen je poživitev osebne, družinske in občestvene molitve ob zavesti, da je Marija sama naročila fatimskim pastirčkom naj ljudje radi molijo rožni venec in tako prosijo za potrebne milosti. Prav je, da se ob stoletnici prikazovanj v Fatimi tudi mi zavedamo potrebnosti molitve.

V soboto, 15. julija, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Masljeve in Marokove ulice.

V nedeljo, 16. julija ob 10. uri bo imel ponovitev nove maše v naši župnijski cerkvi Tine Povirk. Vsi lepo vabljeni, da skupaj praznujemo in se zahvalimo za dar duhovništva, ki ga je prejel Tine. Pri sv. maši bo ofer za novomašnika. Po maši pa ste člani ŽPS, skavti, ministranti, ključarji in pevci vabljeni na farovški vrt na piknik.

Slovenska Karitas začenja akcijo Otroci nas potrebujejo, ki je namenjena zbiranju sredstev za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke v Sloveniji. Zadaj pri tisku so položnice. Lahko pomagate po svojih močeh.

Romanje treh Slovenij na Višarje bo v nedeljo 6. avgusta. Višarski dnevi za mlade (tudi za srednješolce) pa bodo od 28. do 30. julija.

* * * * * * * * * *

Tetka Micka je trpela za sklerozo. Nekega dne je na obisk povabila dve prijateljici. Da ne bi pozabila, kaj dati na mizo, si je zapisala: "1.kavica, 2.piškotki, 3.narezek, 4.čajček, 5.sendviči, 6.sok."
Tako. Obiski so prišli. Usedle so se za mizo in se začele pogovarjati. Kar naenkrat pa Micka opazi, da je miza prazna. Hitro skoči za pult in pogleda na listek: "Aha, kavica." Skuha kavico in jo položi na mizo. Nadaljujejo s pogovorom, medtem pa pijejo kavico. Ko končajo, Micka pospravi skodelice in sede nazaj za mizo. Čez nekaj časa zopet opazi, da je miza prazna. Hitro skoči za pult in zopet z listka prebere, naj najprej postreže kavico. Spet skuha kavico, nato pa se vse skupaj nekajkrat ponovi. Ob koncu obiska se prijateljici poslovita in na dvorišču pripomnita ena drugi: "Ta skopuška Micka!" "Ja, vsaj kakšno kavico bi lahko na mizo dala!"

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

RADOST LJUBEZNI, KI NA MNOGE NAČINE POSTANE RODOVITNA (5. poglavje, 178-184)

Številni zakonski pari ne morejo imeti otrok. Mnogi zaradi tega trpijo. A po drugi strani vemo, da "zakon ni postavljen samo za posredovanje življenja" in da "materinstvo (in očetovstvo) nikakor ni le izključno biološka danost, temveč se izraža na različne načine." Posvojitev je ena od možnosti, kako velikodušno uresničiti očetovstvo in materinstvo. Posvojitev je dejanje ljubezni, s katerim podarimo družino nekomu, ki je nima. Vztrajati bi morali pri zahtevah, da mora zakonodaja olajšati formalnosti za posvojitev, predvsem v primerih neželenih otrok, da se prepreči splav ali izpostavitev. Korist otroka mora seveda pri odločanju za posvojitev in rejništvo vedno imeti prednost. Dobro je tudi spomniti na to, da rojevanje ali posvojitev nista edini poti, kako živeti rodovitnost ljubezni. Vsaka, tudi družina s številnimi otroki je poklicana, da zapusti sledove v družbi, v kateri živi, da bi razvila še druge oblike rodovitnosti, ki so nekakšno nadaljevanje ljubezni, ki jih druži. Družina, ki se modro odpira v družbo, postaja vezni člen socialnega vključevanja in točka njenega povezovanja. Družina naj bo preprosta, blizu vsem, posebno tistim v stiski; goji naj kulturo srečanja in se bori za pravico. Povsod, tako v skupnostih, občestvih (Cerkvi) in v družbenih strukturah, naj bi bilo več družinskega duha (family spirit). Družine pričujejo z življenjem, govorijo drugim o Jezusu, posredujejo in prebujajo vero v Boga ter kažejo na lepoto evangeljskega stila življenja. S tem barvajo sivino družbe, ki jo napolnjujejo z barvo bratstva, družbene občutljivosti, varovanja šibkih, z žarečo vero in dejavnim upanjem. Njihova rodovitnost se širi, se izraža na tisoč načinov in s tem dela Božjo ljubezen prisotno v družbi.

Lojze