22. nedelja med letom (XXXI, leto C, 36. teden, 28. 8. 2016)

Uvodnik

Ko se proti koncu meseca junija končno zaključi pastoralno leto, smo vsi že nekoliko "utrujeni" in usmerjeni v počitniški čas. Končno se začne težko pričakovani brezskrbni čas brez učenja, zvezkov in knjig. Vendar pa je taka "lenobnost" zgolj navidezna. Za mnoge naše veroukarje in mlade se začenja pestra "počitniška dejavnost". Tukaj mislim na poletne tabore naših skavtov, na katerih se naučijo (ali zgolj obnovijo) pomembne stvari za življenje: vsaj nekaj dni preživeti brez računalnika, televizije, mobija, raznih udobnosti. Doživeti resnično prijateljstvo in povezanost, pripravljenost deliti vse z drugimi, brusiti svoje osebne razvade in pomanjkljivosti....

Na nekoliko drugačen način preživijo nekaj počitniških dni tudi ministranti in Zvončki, ki tudi doživijo vsako leto znova prijetno in življensko izkušnjo: da "biti skupaj", pomeni nekaj lepega. In tudi to: da vsaj nekaj trenutkov v dnevu posvetimo Bogu in molitvi, tudi na počitnicah. Da to ni nekaj morečega ali motečega, ampak nasprotno: čutimo, kako je molitev nekaj prijetnega (kakor začimbe, ki dajo pravi okus jedem), ker nas povezuje v eno samo družino.

In kadar v globini srca začutimo, da je res prijetno biti z drugimi, se skupaj igrati in pogovarjati, peti in moliti, potem ima tudi sladoled še slajši okus.

Tudi oratorij je letos ponovno izzvenel v veselju in spoznanju: zares lahko uresničujemo svoje sanje in želje in cilje, če pomagamo drug drugemu in če se vedno znova obračamo k Jezusu. Prav to pa bo kmalu tudi naša skupna "obveza" in dolžnost  v letošnjem novem pastoralnem letu v katerega bomo vstopili.

Tudi žegnanjske nedelje na naših podružničnih cerkvah se zvrstijo v poletnem času. Ob tem se lahko vedno znova zavemo, da so čisto vse naše podružnične cerkve pomembne. Ne samo zato, ker se ob žegnanjih srečujemo z našimi sorodniki in prijatelji, ampak zato, ker nas spodbujajo in vabijo k slavljenju in zahvaljevanju za vse Božje darove, ki smo jih deležni.

Morda lahko strnemo tole kratko razmišljanje o poletnem in počitniškem času, ki ga počasi končujemo: da je bil ta živahen utrip za našo župnijo koristen in blagoslovljeni čas, ki nam je bil podarjen za našo skupno rast v veselju in prepoznavanju Božje dobrote na vsakem koraku.

župnik

Obvestila

Danes, 28. avgusta 2016, obhajamo 22. nedeljo med letom:

• Župljani podružnice sv. Miklavža obhajajo slavje podružničnega žegnanja. Sv. maša bo tudi v tamkajšnji cerkvi ob 10.00 uri.

Prejšnjo soboto smo s sv. mašo zaključili 13. oratorij, katerega se je udeležilo kar 201 otrok. Radi bi se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovi uspešni izvedbi. Še posebej so nam pomagali Občina Moravče, Prostovoljno gasilsko društvo Moravče, Pekarna Pečjak, OŠ Jurija Vege Moravče, Trgovina Spina, Gostišče Frfrav in Peterka, Gregor Stanek, Vemis, AGM, Karitas, mizarstvo Urbanija, KID Limbar in picerija pri Jurku. Hvala Jožetu, Francetu, Mihu in Lojzetu, ki ste pomagali deliti hrano in vsem družinam, ki ste poskrbele, da animatorji nismo hodili lačni spat. Hvala tudi staršem in otrokom, da ste se odzvali našemu povabilu in se oratorija udeležili v tako velikem številu. Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste molili za nas in še vsem drugim, ki ste kakorkoli pomagali. Naj vam dobri Bog stotero povrne!

Aljaž Pirnat, animator

Petek in sobota sta prva v mesecu, po sv. mašah bodo litanije. V petek od 18. ure dalje bo priložnost za sv. spoved.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 3. septembra, ob 8.00 uri na vrsti farani Dol.

Vpis otrok v prvi razred verouka bo to soboto, 3. septembra, od 8.00 do 12.00 ure; in od 15.00 do 18.00 ure. Takrat boste lahko kupili delovne zvezke, knjige in liturgične zvezke.
Z rednim veroukom bomo začeli v ponedeljek, 5. septembra.

Danes teden, je prva septembrska (angelska) nedelja, sv. maša bo ob 10 uri tudi v cerkvi Sv. Valentina na Limbarski Gori.

Letošnji molitveni dan za duhovne poklice za našo nadškofijo bo v soboto, 10. septembra na Brezjah pod geslom: "V družini je usmiljenje doma." Med pripravnike za diakonat in mašniško posvečenje bo sprejet tudi bogoslovec Tine, ki bo preživel to pastoralno leto v naši župniji. Če bo dovolj prijavljenih, bomo organizirali avtobusni prevoz. Vabljeni vsi, še posebej ministranti.

11. septembra bo žegnanjska nedelja v podružnični cerkvi Marija Kraljica Angelov na Drtiji. Letos bo še posebno slovesno, saj bo med nas prišel g. nadškof Zore, ki bo med sv. mašo ob 10.00 uri blagoslovil obnovitvena dela na tej podružnični cerkvi.
Sv. maše ob 10.00 uri v Moravčah takrat ne bo.

Slovenska Karitas že enajstič zapored začenja dobrodelno akcijo "Za srce Afrike". V sodelovanju in ob pomoči slovenskih misijonarjev, s. Vesne Hiti, s. Bogdane Kavčič, Janeza Krmelja in p. Lojzeta Podgrajška, ki delujejo v Burundi, Ruanda, Madagaskar in Malavi, Karitas podpira daljnoročne razvojne in humanitarne projekte s področja oskrbe z vodo in hrano, zdravstva in šolstva.
Zadaj v cerkvi so položnice in lahko darujete po svojih močeh. Lahko pa darujete tudi s poslanim SMS s ključno besedo AFRIKA5 na 1919 in boste prispevali 5 Eur.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

BOŽJE USMILJENJE V CERKVI

"Človek se dobro zaveda, kaj se dogaja, kam odhaja. Le to mi ni povsem jasno, ali potuje samo duša ali tudi telo." (p. Pij)

Prišli smo do konca meseca avgusta in predstavljam vam zadnjega izmed treh svetnikov, ki imajo z božjim usmiljenjem v Cerkvi ogromno skupnega. Z zanimanjem lahko preberemo nekaj izjemnih besed o duhovniku, svetniku in čudodelniku, p. Piju Forgione. Sveti Pij  je bil rojen v Pietrelcini v južni Italiji. Leta 1903 je vstopil h kapucinom, in postal duhovnik. Bil je izjemen mašnik in spovednik. Ko je nekega dne pred križem opravljal zahvalo po maši je dobil nevidne rane. Iz Kristusovih ran so švignili svetlobni žarki, ki so prebodli njegove roke, noge in prsno stran. Začutil je neznosne bolečine, zgubil zavest, padel na tla, iz ran pa mu je tekla kri. Kljub poznejšim poskusom zdravnikov, da bi rane zacelili, so ostale sveže še pol stoletja. Niso se zacelile, niso se gnojile zato je vedno nosil rokavice. P. Pij  se je tudi večkrat prikazal bolnikom, ki so k njemu molili, in jih je hipno ozdravil, ali koga potolažil.  Znal pa je tudi napovedati prihodnost, nekemu karabinjerju je zaupno povedal, da bo po osmih dneh šel domov in umrl. Karabinjer se je dobro počutil in je bil začuden, pater pa mu je dejal naj se pripravi in ne boji, kajti dušo ima čisto. Mi vsi smo popotniki in potujemo, čim prej pridemo na cilj, tem bolje. V osmih dneh je res umrl. P. Pij je vse življenje želel, da bi pomagal bolnim bratom, siromašnim pastirjem in kmetom zato je dal med drugim zgraditi tudi bolnišnico. O življenju našega Patra bi lahko napisali še veliko zanimivega in lepega, vendar je žal premalo prostora. Njegovo zemeljsko poslanstvo se je izteklo leta 1968. Med svetnike katoliške Cerkve je bil blaženi pater Pij slovesno uvrščen 16. junija 2002.

Tatjana Ustar