Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 31. 07. 2016

18. nedelja med letom (XXXI, leto C, 32. teden, 31. 7. 2016)

Uvodnik


Oče zahodnega meništva in prvi zavetnik Evrope sv. Benedikt je postavil redovno pravilo "ora et labora" ali "moli in delaj". Po tem pravilu se ravnajo benediktinci, pri nas cistercijani, ki so pripadniki reformiranega benediktinskega življenja in delujejo v najstarejšem slovenskem samostanu v Stični. To pravilo so v preteklih stoletjih zelo upoštevali naši slovenski predniki, ki so se držali reka "Z molitvijo začnimo vsako delo, da bo dober tek imelo." Zavedali so se, da človek ni na tem svetu samo zato, da dela, prav tako pa so vedeli, da je potrebno delati, če hočejo preživeti. V današnjem svetu pa se prav to zavedanje o potrebnosti obojega spreminja in celo izgublja. Nekateri bi radi na hitro obogateli, po možnosti brez dela in na račun drugega človeka, lahko pa tudi na račun države ali celo na nezakonit način. Če se pred delom ali jelom postavimo pred Boga in iskreno zmolimo, s tem priznavamo, da uspeh našega dela ni odvisen le od nas, pač pa tudi od Boga, ki je začetnik vsega in blagoslavlja tudi naše delo. Ko se zahvaljujemo za jedi, ki jih bomo zaužili, s tem izrazimo svojo hvaležnost za prejete dobrote. Če pa se hkrati zavedamo, da velika večina ljudi na tem svetu nima vsakdanjega kruha, pa nas mora to navdati tudi z žalostjo in skrbjo, ki nas spodbudita k darežljivosti za tiste, ki so potrebni naše pomoči. Pravilo "moli in delaj" velja torej za vse nas pri iskanju pravega ravnotežja, da nas bogastvo in delo ne zasužnjita in da smo hkrati odprti za Boga in sočloveka ter tako vedno pripravljeni na slovo od tega sveta. Pravi zaklad so dobra dela, ki odpirajo srca in nebeška vrata.

Milka

 

Obvestila


Danes, 31. julija 2016, obhajamo 18. nedeljo med letom:

  • Med sv. mašo ob 10.00 uri bo dar sv. krsta prejel: Job Učakar.
  • Iskrena hvala vsem, ki ste darovali na Krištofovo nedeljo za akcijo Miva.
  • Prav tako se z današnjo nedeljo končuje zbiranje darov za Misijon Toneta Kerina. Doslej smo zbrali nekaj več kot 1000 EUR. Hvala vsem darovalcem. Tudi domači Borisa Zupančiča se zahvaljujejo vsem, ki ste namesto cvetja na grob, darovali za Tonetov misijon.
  • Še danes si lahko v župnišču ogledate razstavo fotografij iz begunskih taborišč, ki jo je pripravila Rafaelova družba.

V sredo, 3. avgusta, ne bo sv. maše.

Bogoslovec Marko bo "svoje" starejše po domovih obhajal v četrtek in petek.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 6. avgusta, ob 8.00 uri na vrsti farani Detelove, Tomanove, Malove in Čebulovne.

Danes teden, 7. avgusta, ob 10.00 uri bo sv. maša v Sv. Andreju (žegnanjska).

Naši mladi pevci - "zvončki", so tudi letos preživeli nekaj dni na otoku Krk, v Risiki. Verjamemo, da so se imeli lepo in prijetno. Hvala Barbari in Avguštinu, ki sta tudi letos prevzela breme in poskrbela, da so stvari tekle kot je treba. Hvala tudi Gregu Stanek in njegovi ženi, ki sta poskrbela za okusne obroke. Hvala animatorjem: Maši, Mariji, Ani, Janji in Žigu, ki so se zelo potrudili. Hvala tudi Martini in Matevžu Razoršek.

* * * * * * * * * * * *

Mož vstopi v kopalnico, ker želi oprati majico v pralnem stroju. Gleda gumbe, a po dveh minutah razmišljanja nima pojma, kako.
Mož: "Kateri program je treba vklopiti za pranje majice?"
Žena: "Ali je majica bombažna ali sintetična?"
Mož: "Ne vem!"
Žena (znervirano): "Kaj piše na majici?!"
Mož: "Laško je zakon!" :)

Ona: "Zakaj mi nikoli več ne rečeš, da me ljubiš?"
On: "Enkrat sem ti povedal in če se bo kaj spremenilo, boš prva izvedela…" :)

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

1
PONEDELJEK

Alfonz M. Ligvorij, škof
Aleš Sobaszek, mučenec
Makabejski bratje, mučenci

MKA 19.00 + Kristina Ravnikar;
+ Flegarjevi;
V dober namen

2
TOREK

Evzebij iz Vercellija, škof
Peter Julijan Eymard, duhovnik
Štefan I., papež, mučenec

M 19.00 + Filip in starša Mihelčič, obl.;
+ Kokolovi (iz Selc);
+ Boris Zupančič, 8. dan

3
SREDA

Konrad, redovnik
Lidija, svetopisemska žena
Avguštin Kozotič, škof

M   NI SV. MAŠE

4
ČETRTEK

Janez  M. Vianney, župnik
Ceciilija in Amata, redovnici
Rajner, škof, mučenec

M 18.00 Molitvena ura za duhovne poklice
M 19.00 + Starša Urbanija;
+ sestri Marija in Veronika;
+ Kristina Ravnikar

5
PETEK

Prvi petek
Marija Snežna (Nives),
Osvald (Ožbolt, kralj

M 19.00 V čast Jezusovemu Srcu
pobožnost prvega petka

6
SOBOTA

Prva sobota
Jezusova spremenitev na gori

Just in Pastor, mučenca

M 8.00 ČIŠČENJE CERKVE - Detelova, Tomanova, Malova in Čebulovna
M 19.00 + Drobeževi;
+ France in Franci - Breznarjeva;
+ Amalija Lemut
pobožnost prve sobote

7
NEDELJA

19. nedelja med letom
Sikst II., papež, mučenec
Kajetan Tienski, duhovnik
Afra, mučenka

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 + Tomaž Vozel
Sv. A. 10.00 + Dacarjevi (Spittal)

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


BOŽJE USMILJENJE V ČLOVEŠKEM DELU - sv. Jožef Delavec

Cerkev 1. maja ne poveličuje dela samega, pa tudi ne kakega neznanega delavca. Spomin in češčenje velja tesarju sv. Jožefu, ki ima prek Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine in sveta. Preprostega moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega božjega Sina, ki je obličje usmiljenega Očeta. Ob Kristusovi strani vidimo svetega Jožefa, kako ob pozabljanju samega sebe vse svoje napore posveča vzdrževanju življenja, ki bo žrtvovano na križu za zveličanje sveta.

Praznik sv. Jožefa Delavca torej slavi delavca, človeka. "Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega," je dejal papež Pavel VI. "Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!" je še poudaril papež l. 1969 na sedežu OZN v Ženevi. Praznik nas uči: z delom naj vsakdo na svoj način in na svojem mestu sodeluje pri graditvi človeku bolj prijaznega sveta, kjer bo mogel vsakdo spolnjevati svojo nalogo. (vir: Družina). V Cerkvi delujejo tudi duhovniki delavci. V Mariboru je bil to jezuit p. Marjan Krajnc. Tudi mnogi svetniki in blaženi so bili delavci, med njimi so najbolj znani: bl. Edward Klinik, poljski mučenec nacizma, sv. Gobban Saer iz Irske, arhitekt in graditelj cerkva in sakralnih objektov; Francoz, sv. Benedikt Moščanski, ki naj bi mu angeli pomagali postaviti most; Sv. Janez Jožef od Križa iz Neaplja, ki se je pri ustanovitvi novega samostana pridružil zidarjem, pomagal pri koritu za malto in nato kot zidar; blaženi Sebastjan od Prikazanja iz Mehike. V otroštvu pastir in hlapec, kot mladenič je kot postrešček v Salamanki pomagal preživljati družino. V Puebli je izdeloval pluge in vagone in delal na kmetiji kot hlevar. Deset let je gradil 750 km dolgo cesto iz Ciudad de México to Zacatecasa in vodil poštno dostavo službo vzdolž celotne ceste, ki še danes deluje. Pri 72 je postal frančiškanski brat; Italijan sv. Kamil de Lellis, ki je bil oficir, v gradbeništvu pa je delal, da je odslužil dolgove, ki si jih je nakopal z igrami na srečo. Vse svoje življenje je posvetil usmiljenju do bolnih in ustanovil red kamilijancev.

Lojze