NEDELJA SVETE TROJICE (XXXI, leto C, 22. teden, 22. 5. 2016)

Uvodnik

Nedelja, ki je po Binkoštih praznujemo in se spominjamo Svete Trojice. Bog Oče, Sin in Sveti Duh, tri osebe v edinosti enega Boga. Nam ljudem težko razumljiva razlaga, ki jo težko razvozlamo in sprejmemo, največkrat pa na to enostavno pozabimo. Apostol Janez je zapisal v svojih pismih, da je Bog ljubezen in da se vse rojeva iz te ljubezni. Ljubezen pa je najprej in v prvi vrsti neka povezanost med osebami. Človek kot oseba lahko obstaja samo če je v odnosu do druge osebe, če lahko drugemu reče Ti. Le tako lahko pričakuje, da mu bo ta oseba tudi sama izrekla besede, dobro je da si Ti tukaj. Iz teh medsebojnih odnosov se lahko rojeva tudi ljubezen, ko drugega sprejmemo tudi v njegovi globini z vsem kar je, z vsemi slabostmi, napakami in čutimo tudi njegove stiske in pa seveda tudi veselje in radost. Človek lahko zaživi in preživi samo v odnosu do drugih, čeprav je krhko bitje in mnogokrat te odnose prekine ali na kakršen koli način te odnose rani. Bog pa je popoln in je absolutna ljubezen sama. In ta absolutna ljubezen se pretaka in povezuje Očeta, Sina in Svetega Duha, da so nenehno Eno in se nenehno podarjajo drug drugemu, hkrati pa ostajajo v enem in edinem Bogu. Ravno iz te nenehno podarjajoče ljubezni v Sveti Trojici smemo ljudje črpati zaklad ljubezni in jo poskušati živeti v medsebojnih odnosih vsak dan.

Ker je pa danes za našo župnijo tudi praznik prvega Svetega obhajila, lahko še bolj občudujemo to skrivnost Očeta, Sina in Svetega Duha. Jezus Božji Sin bo v podobi kruha, v mali beli hostiji prvič prišel v naše prvoobhajance in prvoobhajanke. Ta čudoviti Božji dar bo v teh otroških srcih vnel ravno to ljubezen, ki jo Sveta Trojica večno živi. Ta ljubezen Jezusa, ki se zastonjsko daruje za vse nas, danes prihaja v srca teh otrok. Ta ljubezen pa je Moč, ki človeku daje smer in pogum v življenju. Tej moči in pogumu pa Sveti Duh pri birmi, daje pečat in duhovne darove, da smo kristjani lahko tudi sodediči Božjega kraljestva in se nekoč snidemo pri večni gostiji pri našem stvarniku Bogu Očetu.

Vsem želim lepo praznovanje Svete Trojice in pa veselja polno nedeljo prvoobhajancem, prvoobhajankam in njihovim družinam.

Marko Mrlak

Obvestila

Danes, 22. maja 2016, obhajamo nedeljo Svete Trojice v naši župniji tudi slavje prvega svetega obhajila:

• Čestitamo našim 32 prvoobhajancem in njihovim staršem in jim želimo nadaljnje rasti v povezanosti s Kristusom. Prvo Sv. obhajilo so prejeli: Tristan, Laura, Marko, Mark, Erik, Jaka, Hana, Miha, Rahela, Matija, Nejc, Nina, Rok M., Samo, Tina, Janja, Sofia, Žan P., Karin, Zoja, Martin, Franci, Vid, Lara, Rok S., Lea, David, Lana, Žan V., Kiara, Luka
• ob 15.00 uri bodo v cerkvi ŽMB na Hribcah ŠMARNICE,
• ob 16.00 uri bo v cerkvi sv. Valentina na Limbarski Gori sv. maša in ŠMARNICE.

Jutri, v ponedeljek je sestanek članov tajništva našega ŽPS. Dobimo se ob 20. uri v župnišču.

V četrtek, 26. maja, je zapovedan praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi (Telovo). Sv. maši bosta ob 10.00 in ob 19.00 uri. Verouk ta dan odpade. Vsi veroučni učenci ste vabljeni k sv. maši!

Slovesno zunanje praznovanje tega praznika bomo imeli v nedeljo s procesijo (če bo lepo vreme). Prosim fante, ki nosite bandera, da se pravočasno dogovorite o tem. Posebno mesto imajo v procesiji otroci, zlasti letošnji prvoobhajanci, ko s cvetjem pred vsakim oltarjem, kjer se deli blagoslov pripravijo cvetlično preprogo. Po procesiji in sv. maši vabljeni pevci, ključarji in nosilci bander na kavo v župnišče.

V preteklih dneh smo končali z deli na našem župnišču, ki je dobilo lepo, prenovljeno in "utrjeno" streho. Kljub težavnemu vremenu so se krovci in ostali pomočniki trudili in so delo hitro in kvalitetno opravili. Hvala Štefanu, Branku, Viktorju, Vitu, Romanu in vsem ostalim, fantom in možem za požrtvovalno delo. Hvala Mihu Žavbiju za izposojo in postavljanje delavnega odra. Hvala "špenglarjem" za natančno delo. Hvala pridnim gospodinjam za vse malice. Hvala vsem, ki ste darovali za malice, pijačo in delo. In ne nazadnje, hvala vsem, ki ste namenili molitve v ta namen.

Drugo leto nameravamo zamenjati okna, ki so že dotrajana.

V polnem teku pa so tudi dela na zvoniku v Drtiji. Upamo, da bo tudi ta obnova naše lepe podružnične cerkve uspešna.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 28. maja, ob 8.00 uri na vrsti farani Vinj.

* * * * * * * * * * * * * *

Pogovor dveh izkušenih dam

"Tvojemu možu lepo rastejo sivi lasje."
"Res je, a zanje se mora zahvaliti samo meni."

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Marija in leto usmiljenja

"Pod križem je Marija skupaj z Janezom, učencem ljubezni, priča besed odpuščanja, ki pridejo z Jezusovih ustnic. Najvišje odpuščanje tistim, ki so ga križali, nam kaže, kako daleč lahko pride Božje usmiljenje." (papež Frančišek)

To nedoumljivo dejanje na križu je za človeka brez vere nekaj norega. Kako naj bi človek bil dober in odpuščajoč do tistih, ki ga napadajo in žalijo? Marija, žena vere je razumela brez besed. Stopila je v vrsto tistih, ki so bili sposobni sprejeti odpuščanje in zadoščevanje za tiste, ki so polni sovraštva in zagledanosti vase. V tihoti in molitvi se je poglabljala v Sinovo trpljenje in se z njim poistovetila. Bog po Mariji sporoča, da pot v odrešenje vodi samo skozi trpljenje in preizkušnje. Še več, kristjan je poklican, da z molitvijo vstopi v odrešenje samo. Marija v Fatimi naroča pastirčkom potrebnost molitve rožnega venca, pripravljenost zadoščevati za grehe in se izročati njenemu Brezmadežnemu srcu. Vse do 13. oktobra bo kip "Fatimske Matere Božje" potoval po naših župnijah. Vsekakor je to priložnost za vse nas kristjane v Slovenji, da se zavemo milosti, ki nas lahko in zmore okrepiti v prizadevanju za prave vrednote. In hkrati nam lahko osveži hvaležen spomin na 25. letnico samostojnosti naše države. To, da smo bili deležni velike milosti in obvarovani vojnega nasilja, mora v nas prebuditi tisto hvaležnost iz katere bomo tudi v sedanjosti zajemali veselje za molitev in zadoščevanje.

Tatjana Ustar