Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 1. 05. 2016

6. velikonočna nedelja (XXXI, leto C, 19. teden, 1. 5. 2016)

Uvodnik


Sveti Jožef - delavec

Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena (Apd 15, 28)

Sveti Jožef je od Gospoda prejel izjemno poslanstvo. Bil je povabljen, da postane varuh in skrbnik Božjega Sina Jezusa Kristusa in mož njegove matere Marije. Bil je pravičen in to je, poleg njegovega rodu – bil je iz Davidove hiše – in njegovega imena pravzaprav edino, kar je o njem znano. Ime Jožef [Yoseph] (Joséf),  je svetopisemsko in izhaja - preko latinskega Joseph in grškega Ιοσηφ (Iosēf) - iz  hebrejske besede  יוֹסֵף kar pomeni "On bo (do)dal", "naj (Bog) doda (potomstvo)". In res ga je. Njegovo potomstvo je od Gospoda. On je sprejel poslanstvo v svojem stanu, v katerem je bil vzgojen in izučen. Bil je delavec. Izročilo pravi, da je bil tesar. Torej bil je skrbnik Božjemu sinu in obenem ostal delavec. Ni pustil svojega dela in poklica, da bi se posvetil samo neki izjemni nalogi, marveč jo je opravljal "ob delu". Kako zgovorno in poučno tudi za današnje, večinoma zaposlene starše, ki poleg svojega dela in zaposlitve najdejo moč, čas in ljubeznivo pozornost za svoje življenjske sopotnike in potomce ter z njimi ustvarjajo družino. Sveta družina je nastajala z delom in ob delu v pravičnosti ter poslušnosti Bogu. Jožefova pravičnost je bila v njegovem delu za blagor njegove družine in skupnosti, ki ji je vzredil Odrešenika. Njegova skrb za materialne potrebe družine ni oslabila njegovega posluha za Božje. Delo, ki ni le služenje denarja za vsakdanje potrebe življenja, ampak je tudi ustvarjalnost in grajenje skupnega doma in stvarstva, nam omogoča živeti polno dostojanstvo človeške osebe. Zato prosimo sv. Jožefa, da bi v ustvarjanju novega, vstajenjskega sveta znali svojemu delu izprositi pravo rodovitnost.   

Majniška Kraljica, naj kljub "snežnim streznitvam" naše šibkosti kot šmarnice zadišimo božjo ljubezen temu svetu.

Lojze        

 

Obvestila


Danes, 1. maj 2016, obhajamo 6. velikonočno nedeljo, nedeljo turizma ter praznik dela:

  • sv. maša bo tudi ob 10.00 uri v cerkvi sv. Miklavža,
  • ob 15.00 uri bodo ŠMARNICE v cerkvi ŽMB na Hribcah,
  • ob 16.00 uri bo sv. maša v cerkvi sv. Valentina na Limbarski Gori.

Jutri, v torek in sredo so prošnji dnevi. Tako kot običajno se bomo zbrali ob 18.30 uri na zbirnih mestih in se od tam v procesiji napotili proti podružničnim cerkvam. Prosili in molili bomo za dobro letino, za odvrnitev naravnih nesreč, za blagoslov vsega našega dela. Vabljeni, da se v večjem številu zbiramo v teh dneh in se povežemo v molitvi, da bomo deležni Božjega varstva in blagoslova. Še posebej vabljeni skavti, čebelarji, planinci, lovci…

Vse majske dni bodo potekale šmarnice po vaseh, v župnijski cerkvi bodo šmarnice vsak dan med tednom ob 19.00 uri.

V četrtek, 5. maja, je praznik Gospodovega Vnebohoda. Sv. maši bosta ob 10.00 uri in zvečer ob 19.00 uri.

V petek vabljeni gasilci vseh naših društev, da se zberemo ob 18.30 uri v Podstrani. Šli bomo k sv. Mohorju in tam imeli sv. mašo ob godu sv. Florjana.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 7. maja, ob 8.00 uri na vrsti farani Drtije.

Sestanek za oratorijske animatorje bo v soboto, 7. maja, ob 20.00 uri v župnišču.

Danes teden, 8. maja je nedelja sredstev družbenega obveščanja. Zavedamo se, kako močan vpliv imajo na nas različni mediji in dejstvo, da imamo ogromno informacij o dogodkih, ki se dogajajo doma in po vsem svetu. Še nikoli prej v zgodovini niso imeli ljudje toliko možnosti izvedeti vsega, kar se dnevno dogaja. Je pa prav, da smo kritični in "izbirčni", da ne verjamemo "slepo" vse, kar nam mediji "prodajajo" za resnico.

Danes teden nam bodo popoldne na Limbarski Gori med sv. mašo prepevali, združena Komorni zbor Limbar in Cerkveni zbor iz Stranj s solisti in godalni orkester Domžale-Kamnik.

Danes teden je tudi obletnica posvetitve ljubljanske stolnice, ki je "Mater" vseh cerkva v naši nadškofiji.

* * * * * * * * * * *

Na čelu kolone

Oče pelje družino na nedeljski izlet z novim avtom. Kmalu vozi na čelu dolge kolone. Sin pogleda nazaj in pravi: "Naj te ne bo nič sram, ata, tile za nami ne vozijo nič hitreje."

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

2
PONEDELJEK

Anastazij, škof, cerkveni učitelj
Boris Mihael, kralj
Viborada, devica
Prošnji dan

Sv. A. 18.30 Prošnja procesija
19.00 + Uštar in Kocjančič
M 19.00 ŠMARNICE

3
TOREK

Filip in Jakob ml., apostola
Teodozij Kijevski, menih
Marija Paris, red. u.
Prošnji dan

MKA 18.30 Prošnja procesija
19.00 + Dolinarjevi
M 19.00 ŠMARNICE

4
SREDA

Florjan (Cvetko), mučenec
Teodozij Kijevski, menih
Zeferin Malla, Rom, mučenec
Prošnji dan

Sv. Š. 18.30 Prošnja procesija
19.00 + Mektajnarjevi;
+ Franc Avbelj
M 19.00 ŠMARNICE

5
ČETRTEK

Gospodov vnebohod
Gotard, menih, škof
Katarina Cittadini, vzgojiteljica

M 10.00 Za blagoslov v družini
M 19.00 + Frančiška in Karel Majhenič;
+ Marija Šorn

6
PETEK

Prvi petek
Dominik Savio, dijak
Katarina Troiani, red. ustanov.
Marija, srednica vseh milosti

Podstran 18.30 Florjanova procesija
Sv. Mo. 19.00 + Zofija Lovše;
+ Santeljnovi
M 19.00 ŠMARNICE
Župnišče 20.00 MLADINSKO SREČANJE

7
SOBOTA

Prva sobota
Gizela, opatinja
Flavija, Domitila, mučenka
Avguštin Roscalli, duhovnik

M 8.00 Čiščenje - Drtija
M 19.00 + Ani Orehek, obl.;
+ Martin Bizilj, obl.;
+ Franc Vidergar (Ljubljana)
POBOŽNOST PRVE SOBOTE
Župnišče 20.00 SESTANEK ZA ORATORIJSKE ANIMATORJE

8
NEDELJA

7. velikonočna nedelja
Nedelja sredstev družbenega obveščanja

Bonifacij IV., papež
Viktor Milanski, mučenec

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 V čast sv. Martinu
ŽMB 15.00 ŠMARNICE
Sv. V. 16.00 + Vehovčevi in Pirovčevi;
+ Franc Podmiljšak, obl.

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


Marija in leto usmiljenja

Mesec maj v katerega vstopamo je za nas kristjane v znamenju šmarnične pobožnosti, ki želi v nas prebuditi zaupanje v Marijino priprošnjo. Velik častilec Božje Matere je bil tudi sveti Janez Pavel II., ki si je za svoje papeško geslo izbral slogan: totus tuus, kar pomeni - ves tvoj. Iz tega predanega zaupanja je zmogel svoje papeško poslanstvo približati vsakemu verniku. Če želiš biti goreč kristjan, potem se moraš izročiti Mariji. Ona je zmogla ostati mirna in povsem zasidrana v izpolnjevanje Božje volje tudi takrat, ko ji ni bilo vse razkrito in razumljivo. Zato je lahko priprošnjica vsakega kristjana, ki se velikokrat tudi sam znajde pred različnimi izzivi v svojem življenju.

Tudi sedanji papež Frančišek je v svoji napovedi in okrožnici pred svetim letom - Obličje usmiljenja - zapisal: "Misel se mi zdaj obrača k Materi usmiljenja. Milina njenega pogleda naj nas spremlja v tem svetem letu, da bomo lahko vsi odkrili veselje Božje nežnosti. Razen Marije ni nihče spoznal globine skrivnosti učlovečenega Boga. V njenem življenju se je vse oblikovalo ob navzočnosti učlovečenega usmiljenja. Mati Križanega in Vstalega je vstopila v svetišče Božjega usmiljenja, ker je v globoki notranjosti bila soudeležena pri skrivnosti njegove ljubezni."

Tatjana Ustar