4. velikonočna nedelja (XXXI, leto C, 17. teden, 17. 4. 2016)

Uvodnik

Današnja nedelja je tudi nedelja dobrega pastirja. V prvem berilu beremo, kako sta Pavel in Barnaba oznanjala Gospodovo besedo množicam. Jude je zaradi tega navdala zavist in so nasprotovali temu, kar sta učila. Tedaj sta se odvrnila od njih, kot jima je Gospod zapovedal, in začela božjo besedo oznanjati poganom. Pogani so se tega razveselili in sprejeli vero.

Evropska demokracija temelji na desetih božjih zapovedih. Očetje Evrope so bili krščanski demokrati, ki so se dobro zavedali, da lahko samo odpuščanje, ljubezen, medsebojno spoštovanje in sodelovanje znova povežejo Evropo ter premagajo sovraštvo in zamere, ki so izhajale iz druge svetovne vojne.

Sedaj pa ugotavljamo, da je Evropa vedno manj krščanska in vedno bolj ateistična, po drugi strani pa nam grozi islamizacija Evrope zaradi priseljevanja. Evropa sama zaradi materialnega blagostanja in želje po uživaštvu spodkopava svoje temelje in ruje svoje korenine, iz katerih je zrasla.

Po drugi strani pa v svetu narašča število kristjanov, za katere bi lahko rekli, da jih je Kristusov nauk tako prevzel, da so zapustili svoje poganstvo ali drugo vero, in se podali za dobrim pastirjem – Kristusom. Tako se število kristjanov v Evropi zmanjšuje, v Južni Ameriki, v Aziji, še posebej na Kitajskem, pa se njihovo število povečuje. Tako na svetu številu kristjanov v resnici narašča, čeprav imamo pri nas drugačne občutke.

Kaj tako močno nagovarja človeka, pogane, ki prej niso poznali Kristusa, da zapuščajo svojo vero in gredo za Kristusom? Če pogledamo vase, dobro vemo, da nas bolj kot prepir navdušuje in pomirja sodelovanje; bolj kot sovraštvo nas razveseljuje prijateljstvo; bolj kot nesramnost nas pritegne prijaznost; bolj kot sebičnost nas osrečuje odprtost za potrebe drugih; bolj kot kalne vode nas poživljajo viri živih voda,…

Jezus je dober pastir, ki mu lahko zaupamo tudi takrat, ko nas mika iti drugam, po drugi poti in za drugačnimi pastirji. Kristjani so na mnogih koncih sveta kruto preganjani. Pa ne zaradi tega, ker bi delali slabo, pač pa ravno zaradi tega, ker s svojim življenjem po Kristusu zbujajo slabo vest. Lažje je živeti grešno, če ni nikogar, ki bi te na to spominjal in opozarjal s svojim drugačnim življenjem. 

Upanje za Evropo je morda v tem, da se človek po navadi začne bolj boriti za svoje vrednote takrat, ko so le-te ogrožene. Morda se bo tudi Evropa zbudila iz svojega spanja, v katerega nas je zazibalo blagostanje.

Milka

Obvestila

Danes, 17. aprila 2016, obhajamo 4. velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja:

• ob 15.00 uri bo molitev Pot Luči v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata,
• ob 16.00 uri bo sv. maša pri sv. Štefanu.

Jutri, v ponedeljek, ob 20. uri, je sestanek tajništva našega ŽPS v župnišču.

V četrtek, 21. aprila, bo srečanje za botre in birmance. Srečanje bo ob 19.30 uri v zgornji učilnici župnišča. Po možnosti naj se vsi botri udeležijo tega dogodka. Botri, ki so od drugje (iz drugih župnij) in še niso prinesli potrdila, naj to storijo v četrtek.

Bližajo se letošnje šmarnice. Vse lanskoletne voditelje prosim, da bi tudi letos šmarnična pobožnost potekala v Dešnu, na Limbarski Gori, Vinjah in v župnijski cerkvi. Knjižice in listke boste voditelji dobili v župnišču v petek, 22. aprila, po sveti maši.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 23. aprila, ob 8.00 uri na vrsti farani Češnjic.

Greš ven? Takoj za tabo!

Ali si star od 11 do 15 let in rad preživljaš čas v naravi, v družbi svojih prijateljev, spoznavaš nove in stare (ogromne) igre ter se uriš v orientaciji? Če vse to drži, potem se nam pridruži v soboto, 23. 4. 2016, ob 9. uri na igrišču Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Skavti stega Moravče 1 te že nestrpno pričakujemo.

V nedeljo, 24. aprila, bo sv. maša tudi popoldne ob 16.00 uri pri Mariji Kraljici Angelov na Drtiji.

* * * * * * * * * * * * * * *

Poslušanje

Neki človek kleči pred oltarjem in Bogu razlaga vse, kar mu leži na duši. V nekem trenutku se zave svojega monologa in vpraša Boga: "Zakaj sem vedno jaz tisti, ki govori, kadar se srečava?"
Božji odgovor se glasi: "Morda zato, ker sem na najinih srečanjih jaz edini, ki posluša."

Preprosto pravilo življenja

Nasmehnite se! Nimate vseh težav, ki obstajajo na svetu.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

BOŽJE USMILJENJE VSTAJENJA - TRPLJENJE

"Če bi trpeča oseba vedela, kako jo Bog ljubi, bi umrla od veselja in preobilice sreče; nekoč bomo spoznali, kaj je trpljenje, toda takrat ne bomo mogli več trpeti. Sedanji trenutek je naš." (963, odlomek iz dnevnika Faustine Kowalske, kjer govori Jezus preko videnj).

Teologi se srečujemo z mnogimi provokativnimi vprašanji, največkrat se ta nanašajo na obstoj Boga ali na odnos vernik - Cerkev. Posebej dobrodošla pa so vprašanja, ki so neverjetno življenjska in nam dajejo ogromno tez za razmišljanje ter tako dragoceno možnost nagrajevati svoje dosedanje znanje. Eno takih vprašanj se glasi: "Če je Bog res dober, zakaj potem dopušča trpljenje?"

Vsakdo izmed nas si je že postavil podobno vprašanje, če ne drugače pa takrat, ko je nas  ali naše svojce kaj prizadelo. Zelo zgovoren je zgornji odstavek o trpljenju, ki pravzaprav vidi v trpljenju ljubezen. Jezus nam ravno preko velikonočnega dogodka daje smisel spoznati trpljenje in z njim živeti. Problem nastane, ker večkrat trpimo samo zaradi posledice strahu, ki v nas deluje kot blokada in nam preprečuje veseliti se življenja. Sedanji trenutek je naš. Nihče nam ga ne more vzeti, prihodnost je zavita v tančico skrivnosti in marsikje na poti nas čaka trpljenje, ki ga mora človek zaobjeti ter odnesti s seboj na pot dragocene izkušnje, ki nam jih je trpljenje zadalo. Končni cilj našega potovanja je novo spoznanje, ki bo trpljenje kot ga poznamo spremenilo v čisto ljubezen, usmiljenje in sočutje. Življenje nam pravzaprav naloži le toliko, kolikor smo zares sposobni prenesti, ko ta mine smo obogateni s sočutjem, drugačnostjo lahko bi rekli, da smo močnejši. In Jezus nam prav preko trpljenja in smrti, tudi simbolično prihaja naproti kjer nam  pokaže, da je posledica trpljenja v vsakem primeru zmaga.

Tatjana Ustar