3. velikonočna nedelja (XXXI, leto C, 16. teden, 10. 4. 2016)

Uvodnik

Boga je treba bolj poslušati, kot ljudi

Ko se iz leta v leto pri verouku z učenci pogovarjamo o desetih božjih zapovedih, se vedno pojavi vprašanje, katera je najpomembnejša. Vrstijo se različni odgovori; ne ubijaj, ne kradi, ne laži, spoštuj… Prva stvar, ki nam še pride na misel, poleg našega lastnega ugodja, je strah, da ne bi bili v nasprotju z zakonom, ki predstavlja moč in tudi kazen. Jezus pa nam kaže nedoumljivo širša obzorja svobode.

V današnji Besedi zaslišimo trikratno vprašanje: Ali me ljubiš? Kar malo nelagodno se že počutimo – kakor apostol Peter – Jezus, saj vendar veš da Te imam rad. Kaj vendar hočeš od mene?!

Pri vprašanju o največji zapovedi le s težavo pridemo do odgovora, da je ta: Veruj v enega Boga. Ne imej drugih bogov razen mene, pravi Gospod. Kaj nam koristi, če moramo v nedogled množiti našo zakonodajo, da predvidimo vsakršno možno stranpot in jo sankcioniramo. Vedno se bodo našle nove oblike delovanja, ki sicer ne bodo v nasprotju z zakonom, bodo pa napadala človekovo dostojanstvo. Te dni mnoge bremeni neka nejasnost v zvezi z neko odločbo in  njenim nadzorom. Vse je zakonito, trdijo. Pa se ljudje vendar ne počutimo pomirjene. Stari pa so govorili: Če je Bog na prvem mestu je vse drugo na pravem mestu. Če je Bog in njegova volja temelj našega vsakodnevnega delovanja, potem ni skrbi, da bi trpel človek.

Jezusovi učenci, ki so bili še ohromljeni od strahu pred oblastjo, ki je križala njihovega učenika, vendarle hitro spoznajo, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi. K temu spoznanju jih je silila Jezusova ljubezen, ki je terjala odgovor: Ali me ljubiš? Skrbi za moje sestre in brate! To vprašanje odmeva danes in bo med nami do konca časov. V tednu, ki je pred nami nam Cerkev predlaga molitev za nove duhovne poklice. Za navdušene ljubimce Jezusove navzočnosti med nami. Bog daj, da bi jih bili mi vredni in bi lahko skupaj z njimi odgovarjali: "Da, Gospod, Ti veš da te ljubim, pomagaj moji neveri!"

Jože Kerin

Obvestila

Danes, 10. aprila 2016, obhajamo 3. velikonočno nedeljo:

• ob 15.00 uri bo molitev Pot Luči v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.
• ob 15.00 uri, bo v Mengšu revija otroških zborov naše dekanije. Našo župnijo bodo zastopali naši Zvončki.
• ob 16.00 uri bo sv. maša pri sv. Andreju.

Pred nami je 53. Svetovni molitveni dan (teden) za duhovne poklice. S hvaležnostjo se oziramo v zgodovino. Pred 53 leti je papež Pavel VI. Po radiu ves svet povabil k prvemu svetovnemu molitvenemu dnevu, ki je bil 11. Aprila 1964. Prve papeževe besede so bile iz Matejevega evangelija: "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev" (9,38). Papež je ves svet prosil, naj molitev doseže družine, župnije, redovne skupnosti, bolnišnice in šole, da bodo "poklicani" z veseljem odgovorili na Božji klic.
Po tolikih letih se zopet z veseljem pripravljamo na molitveni dan in z zanosom beremo poslanico papeža Frančiška, ki jo je naslovil "Cerkev, mati poklicev". Pretresljive so papeževe besede, ko pravi, da so poklici "dar Božjega usmiljenja". Te besede toliko bolj odmevajo letos, ko navdušeno praznujemo izredno sveto leto usmiljenja. Papeževe besede so balzam, ki nas tolaži, da bo Božje usmiljenje tudi danes med nami bogato rosilo duhovne poklice.
Teden molitve za duhovne poklice pa naj okrepi tudi nas duhovnike, redovnike in redovnice, misijonarje in stalne diakone. Molitev naj utrdi našo zvestobo Dobremu pastirju. Če bo Cerkev v teh dneh s sklenjenimi rokami prosila za nas, potem si mi obljubimo pomoč. Drug drugega bomo v teh dneh podpirali, da nihče od nas ne bo odpadel. Razplamtimo Božji milostni dar, ki je v nas (2 Tim 1,6), da nas bodo mladi posnemali v izbiri duhovnega poklica.

(Iz knjižice Teden molitve za duhovne poklice)

V torek, 12. aprila, bo ob 20.00 uri srečanje svetopisemske skupine v župnišču.

V petek, 15. aprila, se bomo v zgodnjih jutranjih urah odpravili na letošnje župnijsko romanje v Srbijo. Vrnili se bomo v poznih večernih urah na nedeljo. V petek in soboto bo v Moravčah maševal p. Drago Lavrič, v nedeljo pa p. Lojze Markelj.

V petek, 15. aprila, verouka ni. Prav tako tudi ne uradnih ur.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 16. aprila, ob 8.00 uri na vrsti farani Limbarske Gore in Hrastnika.

* * * * * * * * * * * * * * *

Žena pride v Raj in išče svojega preminulega moža. Ko ga nikjer ne najde, vpraša sv. Petra, kje je.
Sv. Peter pravi: "Bom pogledal v Glavno knjigo ... tu ga ni. Da vidim še v knjigi Svetnikov ... tudi tu ga ni. Kaj pa knjiga Blaženih ... čudno, tudi tu ga ni. Kako dolgo pa sta bila poročena?"
"60 let."
"Ja, zakaj pa niste takoj povedali. Sigurno je v knjigi Mučenikov."

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

BOŽJE USMILJENJE VSTAJENJA

"Iz vseh mojih ran kakor iz potokov priteka usmiljenje za ljudi, toda rana mojega srca je vrelec nepojmljivega usmiljenja; iz tega vrelca kipijo vse milosti za duše. Žgeta me pramena usmiljenja, želim ju izliti na človeške duše. Govori celemu svetu o mojem usmiljenju." (1190, odlomek iz dnevnika Faustine Kowalske, kjer govori Jezus preko videnj).

Kot sem že zadnjič omenila je usmiljenje, ki ga opisuje sestra Faustina tesno povezano z usmiljenjem vstajenja, to nakazuje tudi zgornji odlomek. Da bi razumeli skrivnost Božjega usmiljenja, se moramo poglobiti v misterij, ki se je dogajal na Golgoti.  Ta kraj, ki nam večkrat prinaša žalost in grozo, kot veselje je temelj Kristusove ljubezni in usmiljenja. V nobenih drugih religijah se Bog ne utelesi, umre za našo odrešitev ter nato vstane. Čas Jezusovega čudeža je datiran v temačno obdobje človeštva, ko je na zemlji vladal še večji materializem  ter še večja brezbrižnost. Ljudstvo je potrebovalo Kristusa, Luč, da bi življenje spet imelo smisel. Vendar brez trpljenja ni šlo mimo. V trpljenju se skriva več, kakor nam je v trenutku dano, v trpljenju se skriva sočutje, usmiljenje in ljubezen. Smrt na Golgoti ne predstavlja konca temveč začetek. Z Kristusovim vstajenjem nam je podarjeno usmiljenje ter upanje na večno življenje, podarjeno nam je življenje, ki je sad čiste ljubezni, pomeni osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezus je želel, da se njegovo usmiljenje prelije na cel svet, ne le na kristjane zato lahko upravičeno govorimo o globalnem pomenu vstajenja za vse ljudi, za vse narode ter smo tako priča univerzalni ljubezni, ki ne pogojuje in ne deli. Velikonočni dogodek je tako zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.

Tatjana Ustar