Cvetna nedelja (XXXI, leto C, 13. teden, 20. 3. 2016)

Uvodnik

"Hozana na višavah, blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu." Ta vzklik navdušene množice jeruzalemčanov odmeva danes v vseh cerkvah po svetu, ko kristjani vstopamo v veliki teden in podoživljamo najpomembnejše dogodke našega odrešenja. Ta veliki teden začenjamo prav danes, na cvetno nedeljo.

Tako lepo se je pridružiti veselemu vzklikanju, radi proslavljamo in vzklikamo našim "junakom", "zmagovalcem" in vsem tistim, ki naredijo nekaj velikega in jih zato občudujemo. Tako prijetno je biti na strani zmagovalcev in se z njimi poistovetiti. In do neke mere je to prav. Zakaj se ne bi poveselili lepih stvari, vsega tistega kar dviga našega duha in razpoloženje. Še posebej, če je v tem veselju združena še misel: tudi jaz in ti lahko v življenju narediva lepe stvari. Z božjo pomočjo in z lastno voljo. Kardinal g. Franc Rode je v neki svoji knjigi zapisal približno takole: ...Slovencev nas je res malo, če se primerjamo z večjimi narodi. Zato pa mora vsak od nas dati vse od sebe, se zares potruditi po najboljših močeh....

Vzklik: Hozana pa ima še drugo plat medalje. Vzkliki navdušenja prej ali slej potihnejo. Morda se lahko obrnejo celo v vzklike razočaranja in obtoževanja. Uspeh in slava, dosežki takšni in drugačni lahko postanejo tudi breme. 

Vse to je izkusil tudi Jezus. Toda On je vedel že vnaprej. Človeška pričakovanja so pogosto v nasprotju z Božjo ljubeznijo in z Božjo previdnostjo. Jezus je pustil, da mu množica veselo vzklika in ga časti. Hkrati pa je že takrat in veliko prej, že sprejel tudi tisto, kar je sledilo po "triumfu". Sprejel je križ in trpljenje, da bi človeka osvobodil spon in vezi grešnosti in napačne navezanosti na ta svet. Sprejel je ponižanje in smrt na križu, da bi  človeka rešil vsega tistega, kar ga oropa dostojanstva in kar ga vedno znova vleče stran od izvira prave sreče - od Boga samega. Da bi tako vsak lahko v Njem prepoznal svojo poklicanost za večnost.

Obvestila

Danes, 20. marca 2016, obhajamo Cvetno nedeljo:

• Med nami sta pater Andrej in pater Matej, ki sta na voljo za sv. spoved že od 6.30 ure do 12.00 ure in popoldne od 15.00 ure do 18.00 ure.
• Ob 10.00 uri bo kot običajno, blagoslov zelenja pri poslovilni vežici na pokopališču.
• Ob 15.00 uri bo molitev križevega pota v župnijski cerkvi.

V tem tednu ni verouka, zato pa ste veroukarji s starši povabljeni k obredom Velikega tedna, ki se začnejo v četrtek. K obredom Tridnevja pa obvezno pridete birmanci.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v sredo, 23. marca, ob 17.00 uri na vrsti farani Zaloga.

V četrtek, 24. marca, ob 9.00 uri se bomo duhovniki naše, ljubljanske nadškofije, zbrali ob našem g. nadškofu, ki bo daroval "krizmeno" mašo. Med sv. mašo bo g. nadškof posvetil sveta olja, ki jih duhovniki uporabljamo pri podeljevanju zakramentov: krsta, birme, bolniškega maziljenja. Prav tako bomo med mašo duhovniki obnovili duhovniške zaobljube (pokorščine, čistosti in uboštva). Na veliki četrtek se namreč spominjamo postavitve sv. evharistije in službenega duhovništva.

Obrede velikonočnega Tridnevja (četrtek, petek in sobota) bomo obhajali ob 19.00 uri!

Po sv. maši na veliki četrtek bo molitvena ura za duhovne poklice.

Na veliki petek bo najprej ob 15.00 uri križev pot za otroke, nato bomo prenesli kip mrtvega Jezusa v Božji grob, kjer ga bomo nato počastili.
Zvečer pa se zberemo k obredom ob 19.00 uri. Prvi del je poslušanje Božje besede in pasijona. Sledi češčenje križa, zadnji del je obhajilo. Nato molitvena ura.

V soboto zjutraj bo blagoslov ognja in vode. Nato se bodo vrstili blagoslovi jedil po razporedu. Zvečer se zberemo k velikonočni vigiliji, pri kateri bo najprej slavje luči, nato poslušanje Božje besede, sledi krstno bogoslužje - med katerim bodo katehumeni prejeli zakramente sv. krsta in birme. Zadnji del je evharistija.

V nedeljo zjutraj ob 6.30 uri se zberemo k vstajenski procesiji (če bo primerno vreme).

Na Veliko noč bomo na Hribcah ob 15.00 uri, skupaj s farani župnije Vrhpolje molili za odvrnitev potresa in drugih naravnih nesreč.

Oblate za velikonočni zajtrk lahko dobite (naročite) pri ge. Marinki Vrečar na Detelovi ulici 1 in pri Ivanki Prašnikar.

Lepo vabljeni, da pri obredih Velikonočnega Tridnevja skupaj obhajamo in podoživljamo odrešenjske dogodke in tako vstopimo v praznovanje Velike noči.

Hvala Fani, Nuši in Jožici za pranje in likanje ministrantskih oblek.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Ko razmišljamo o božjem usmiljenju v družini skoraj ne moremo mimo nekega zelo bolečega dejstva: umetni splav ali hotena prekinitev nosečnosti. Najbrž se to največkrat dogaja "izven" družine, v izvenzakonskih skupnostih in nezakonskih partnerstvih. Ampak to navsezadnje ni tako pomembno. Žalostno je, da se v Sloveniji ne rodi vsako leto od 4000 do 6000 otrok, ker jih "odstranijo". To žalostno stanje nas vabi k molitvi in k zavzetejši drži "ZA" življenje in "ZA" kulturo življenja. 

O tem v svojem pismu ob začetku svetega leta božjega usmiljenja razmišlja, oziroma se tega dotakne tudi papež Frančišek. Poudari, da se je zaradi razširjene miselnosti izgubil potreben čut posameznika in družbe za sprejem novega življenja. Nekateri dramo splava živijo s površinsko zavestjo, skoraj nezavedajoč se velikega zla, ki ga tako dejanje prinaša. Spet drugi menijo, da nimajo drugega izhoda. Pri tem se papež posebej spomni vseh žena, ki so se zatekle k splavu in omeni tudi svojo izkušnjo mnogih srečanj z njimi. Izpostavi, da je to, kar se je zgodilo, globoko nepravično. Vendar pa more le razumevanje dejanja v vsej njegovi resnici pomagati, da se ne izgubi upanja. "Komurkoli, ki se kesa, Božje odpuščanje ne more biti odklonjeno, še posebej kadar z iskrenim srcem pristopi k zakramentu spovedi, da bi dosegel spravo z Očetom."

Zato se je papež Frančišek odločil, da v jubilejnem letu vse duhovnike pooblasti, da podeljujejo odvezo za greh splava tistim, ki so ga povzročili in s skesanim srcem prosijo odpuščanja. Pri tem duhovnike vabi, naj se na to veliko nalogo pripravijo tako, da bodo znali s svojimi besedami sprejemati na pristen način. Obenem pa naj pomagajo k razumevanju storjenega greha ter usmerjanju resničnega spreobrnjenja, da bi spovedanci dosegli in sprejeli resnično in velikodušno odpuščanje Očeta, ki vse prenavlja s svojo prisotnostjo.

(Povzeto po  knjižici: Usmiljeni kakor Oče)