Tiha nedelja (XXXI, leto C, 12. teden, 13. 3. 2016)

Uvodnik

Glej, nekaj novega storim (Iz 43, 19).

Na tiho nedeljo govorimo o bolečini, trpljenju, zato dostojanstveno obmolknemo. To nedeljo marsikje pri maši petja ne spremljajo orgle.

Božja beseda nam prav tako govori o tihoti. Jezus umolkne in piše po tleh. Oči "pravičnikov" so uprte vanj. Kaj le piše? Besede Mojzesove postave? Ne. Te so mu že zrecitirali pismouki in farizeji. Tudi sam jih je dobro poznal. Je pisal svojo novo postavo? Ne. Njegova postava, vsebovana v dveh zapovedih: "Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in svojega bližnjega, kakor samega sebe", je zapisana v srcu. Novost torej ni v besedah, podobne najdemo že v stari zavezi, ampak je v dejanju. Jezus v pesek piše novo pot za to ženo; pot, ki jo je Oče "speljal skozi puščavo" greha in ponižanja, risal je "reko skozi pustinjo" človeške ošabnosti, napuha in brezbrižnosti. Jezus, obličje Očetovega usmiljenja, je s svojim trpljenjem na križu, smrtjo in vstajenjem v prah zemlje zapisal novo podobo Boga, ki nam ga je razodel kot ljubezen, nežnost, bližino, dobroto, pravičnost – predvsem pa kot usmiljenega Očeta. Zato žene ni obsodil, saj je usmiljenje postavil pred pravičnost postave. Tožnikom je razblinil predstavo o Bogu kot sodniku, ki bo sodil predvsem druge. Zato so tudi tako vneto iskali kršitelje postave, da bi se na daleč videla njihova "pravičnost" in skrila hinavščina. Ko bi ga poslušali bi doumeli, kako daleč so od Boga, in bi kot David, začeli nemudoma prepevati svoj Miserere. Tako pa so, žal, odšli.

Jezus pa izpolni "večni načrt odrešenja" in kot novi Adam seže po drugačnem sadu: na križ, novo drevo življenja, stopi sam. Iz prebodene strani pritečejo studenci odrešenja, ki izmijejo ves greh. Izpod križa vodijo poti, ki vse peljejo pred Usmiljenega Očeta. In tam se začne naslednja novost, ki jo bomo spoznali, ko pride.                                                

Lojze

Obvestila

Danes, 13. marca 2016, obhajamo 5. postno oz. Tiho nedeljo:

• ob 9.00 uri bo sv. maša pri sv. Valentinu v okviru prireditve Pohod po nagelj. Maševal bo g. Miro Šlibar,
• dekanijski križev pot za odrasle bo pri sv. Trojici ob 15.00 uri,
• ob 15.00 uri bo križev pot iz Podstrani in ob 16.00 uri sv. maša pri sv. Mohorju.

Jutri, v ponedeljek 14. marca, bo srečanje skupine katehumenata v župnišču ob 18.30 uri.

V tem tednu bo spovedovanje za veroučne učence med veroučnimi urami, razen za učence 1., 2. in 9. razreda, ki imajo redne veroučne ure.

V petek, 18. marca je dekanijski spovedni dan od 7.00 ure zjutraj do 19.00 ure zvečer v domžalski župnijski cerkvi. Možnost spovedi za vse, ki raje opravite spoved drugje.

V petek, 18. marca, bo molitev križevega pota in sv. maša v cerkvi Žalostne Matere Božje na Hribcah. Ob 17.30 uri gremo v procesiji od župnijske cerkve na Hribce.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 19. marca, ob 8.00 uri na vrsti farani Negastrna in Podoreha.

V soboto, 19. marca, je praznik sv. Jožefa. Dekanijsko "romanje" oz. shod bo v župnijski cerkvi na Viru ob 10.00 uri dopoldne. Lepo vabljeni, da se tudi Moravčani udeležimo praznovanja na Viru, ki je edina cerkev v dekaniji, ki je posvečena sv. Jožefu.

Danes teden je cvetna nedelja. Blagoslov zelenja (butaric in oljčnih vejic) bo tako kot običajno pred pokopališko vežico ob 10.00 uri. Pri obeh sv. mašah (in tudi v soboto zvečer) bomo brali oz. poslušali pasijon.
Med nami bosta dopoldne pater Andrej in pater Matej, ki bosta spovedovala od 6.30 ure do 12.00 ure. Popoldne bo ob 15.00 uri križev pot in nadaljevanje spovedovanja do 18.00 ure.

* * * * * * * * * * * * * *

Izpad elektrike

V istem prostoru se nahajajo štirje redovniki. Teološka razprava je v polnem teku, ko kar naenkrat zmanjka elektrike…
Frančiškan poklekne in se Bogu zahvali za "sestro noč". Benediktinec zmoli večernice, ki jih zna na pamet, prepričan, da mu bo Bog izkazal usmiljenje. Dominikanec začne razpravljati o Luči in temi tega sveta.
Luč ponovno zasveti …
Kje pa je jezuit? Vrne se iz kleti, kamor je šel, da bi zamenjal varovalke.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Jezus je ljudi vedno gledal ne v njihovem trenutnem stanju, ampak je v njih videl tisto, kar bi mogli postati. V duhu spodbude: "Človek, postani to, kar si." Ne v duhu današnjega časa, ki nas spodbuja, naj bomo to, kar postajamo. To je ujetost v ta trenutek in v ponudbe, s katerimi nas mami okolje. Ne, postani to, kar si. Vse tvoje življenje bodi pot k uresničenju vseh sposobnosti in darov, ki jih nosiš v sebi, da boš uresničil zamisel, ki jo je imel Bog v tebi, ko te je ustvaril.

Skozi iste oči je Jezus pogledal tudi cestninarja Mateja, ki je sedel pri mitnici in najbrž bolj ali manj s povešenimi očmi zahteval mitnino od mimoidočih. Zato Matej morda sploh ni opazil Jezusa, ki se mu je bližal. Jezus pa ni imel povešenih oči, saj na ta svet ni prišel zato, da bi gledal v tla, ampak, da bi se ozrl v obraze ljudi, da bi pogledal v njihove oči in v njih ugledal hrepenenje po sreči, po odrešenju. Zato je tudi v Mateju pri mitnici zagledal človeka, ki ni poklican k pobiranju davkov, ampak k oznanjevanju evangelija. Poklical ga je in Matej je šel za njim. To pa ni bilo po volji ljudi, ki so si hojo za Bogom predstavljali na drugačen način. Svojo pravičnost in svetost so dojemali skozi spolnjevanje vseh zapovedi, ne glede nato, kakšno je njihovo srce.

Tako smo tudi vsi mi kdaj v nevarnosti, da bi se imeli za boljše kristjane od drugih. Pogosto ljudi ocenjujemo skozi naše predstave in merila. In marsikdaj jih v mislih obsojamo, ker niso takšni kakršni bi morali biti. Zato tudi mi vedno znova potrebujemo jasnost Jezusovih besed: "Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike." (Mt 9, 12-13).

Usmiljenja se moramo torej učiti. Ni nekaj, kar bi nam bilo položeno v zibelko. Ali pa smo se morda rodili usmiljeni, pa smo v "boju za obstanek" pozabili na to, da vsi potrebujemo usmiljenje. Kakorkoli že, usmiljenja se moramo po Jezusovih besedah naučiti.

Sveto leto bo nujno tudi priložnost, da se bomo učili usmiljenja do bratov in sester. Na poseben način se bomo morali učiti usmiljenja do najbližjih v družini, v kateri živimo. Naučiti se bomo morali usmiljenja do sozakonca, usmiljenja do otrok, usmiljenja do staršev, usmiljenja do drugih družinskih članov, če imamo to srečo in milost, da jih imamo. Pa tudi usmiljenja do sosedov, do sodelavcev, do odgovornih v družbi in podjetjih, a tudi do zaposlenih in podrejenih. Usmiljenja do vseh. Kakšna šola! A zelo učinkovita, če bomo svoj pogled ves čas usmerjali na Jezusov zgled v evangeliju: Usmiljenja hočem in žrtve.

(Povzeto po  knjižici: Usmiljeni kakor Oče, str. 7 - 9).