1. postna nedelja (XXXI, leto C, 8. teden, 14. 2. 2016)

Uvodnik

S pepelnično sredo in z obredom pepeljenja smo vstopili v postni čas. Ta začetek letošnjega posta smo podkrepili tudi s petkovim križevim potom k sv. Mohorju in z molitvenim "bedenjem" pred Najsvetejšim. Bo dober začetek dovolj, da bo postni čas obrodil sadove v našem življenju, ki si jih vsekakor želimo? No, to bo v največji meri odvisno od vsakega posameznika, od njegove želje biti z Gospodom. In vsem nam želim potrpežljivosti in vztrajnosti, da nas ne bo zagrabilo malodušje. Tudi zato vsi potrebujemo občestvo, skupnost v katerem dobivamo in prejemamo potrditev osebnega prizadevanja. Zato je potrebno, da se udeležujemo skupnih, župnijskih postnih dogodkov: petkovih in nedeljskih križevih potov, četrtkove molitve pred Najsvetejšim.....

Tako bomo krepili in bogatili sebe in župnijsko skupnost.

V četrtek, na praznik Lurške Matere božje smo obhajali tudi svetovni dan bolnikov. Prav je, da se večkrat spomnimo na bolnike, ki morajo prenašati težo bolezni in svojo nemoč. Prav gotovo je bolezen ena izmed najtežjih stvari s katero se sooča človek v svojem življenju. Svetovni dan bolnikov, povezan s spominom in vero v Marijo, ki se je v Lurdu prikazovala preprosti deklici Bernardki, pa nam želi sporočiti pomembno resnico. Ne gre samo za to, da v molitvi prosimo za ozdravitev in za zdravje. Pa čeprav je to tudi potrebno. Kristjani smo povabljeni k molitvi, da bi tudi v bolezni prepoznali bližino Boga in Njegovo odrešenjsko delovanje. Bog vedno dela v prid človeku. Tudi bolezen je lahko na poseben način srečanje z Bogom.

Na današnjo 1. postno nedeljo je tudi god sv. Valentina. Ta svetnik je bil popolnoma predan Bogu. Zato je prejel čudovite darove s katerimi je budil in krepil vero mnogih. Blagor nam, če si bomo tudi mi, še posebno v postnem času, iskreno prizadevali, da bi služili Bogu in bližnjemu.

Župnik

Obvestila

Danes, 14. februar 2016, obhajamo 1. postno nedeljo:

• Ob 10.00 uri bo sveta maša tudi v cerkvi sv. Valentina na Limbarski Gori.
• Ob 15.00 uri bo v cerkvi ŽMB na Hribcah molitev KRIŽEV POT za mir in spravo.

Zaradi zimskih počitnic ta teden ne bo rednega verouka.

Jutri, ponedeljek 15. februar, bo srečanje za katehumenat po sv. maši v župnišču.

Naši skavti imajo v teh dneh zimske tabore. Želimo jim čim več lepih izkušenj in doživetij.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 20. februarja, ob 8.00 uri na vrsti farani Dol.

Hvala Romanu, Vitu, Viktorju, Francetu, Nejcu, Jožetu in Fravovim fantom, Florjanu in Martinu za žaganje drv in spravilo v drvarnico. Hvala tudi Martini in Marjanci za malico.

V preteklih tednih je Avguštin Fale uredil nov podest v klopeh pri prižnici in pri krstnem kamnu. Upam, da nam bodo v prihodnjih dneh že namestili grelne panele v teh klopeh.
V naslednjih tednih bomo nadaljevali z menjavo lesenega podesta še v ostalih klopeh po cerkvi. Hvala Avguštinu za skrbno delo.

Sestanek za starše birmancev bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 19.00 uri v župnišču. Prav je, da se spet srečamo in se tako skupaj pripravljamo na praznik sv. birme.

Nekateri še niste vzeli redne Mohorjeve zbirke, knjige vas čakajo v župnijski pisarni.

* * * * * * * * * * * *

Pomanjkanje čistoče

Obstaja deset dobrih razlogov za to, da se ne umivam:
– Ko sem bil majhen, so me k temu silili.
– Ljudje, ki se umivajo, so navadni hinavci: mislijo, da so čistejši od drugih. 
– Obstaja tako veliko različnih mil, da se ne morem odločiti, katerega bi izbral.
– Včasih sem se umival, potem pa mi je to postalo dolgočasno in sem se nehal.
– Umivam se samo za največje praznike, božič in veliko noč. To mi zadošča.
– Tudi moji prijatelji se ne umivajo in jim zaradi tega ne gre nič slabše.
– Umival se bom, ko bom starejši in bolj umazan.
– Nimam časa!
– Kopalnica ni pozimi nikoli dovolj topla in poleti nikoli dovolj hladna.
– Proizvajalci mila za svoje usluge zahtevajo denar!
Opomba: Če glagol "umivati se" zamenjate s "hoditi v cerkev", boste dobili deset najpogosteje rabljenih argumentov, s katerimi ljudje opravičujejo dejstvo, da ne hodijo v cerkev.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

BOŽJE USMILJENJE V KULTURI  ŽIVLJENJA

Odsev izkušnje Božje stvariteljske moči

Najprej v spominu zagledam strop sikstinske kapele: Stvarjenje Adama, najslavnejša upodobitev tega dogodka v zahodni umetnosti, kjer Stvarnik prenaša na stvar – človeka svoje Božje življenje. Podaritev življenja je naslikana tako presunljivo in s tako energijo, da me vedno pretrese. In ne le mene, marveč generacije umetnikov in občudovalcev te Michelangelove likovne stvaritve. Likovna govorica v slikarskih in kiparskih delih kot so: Pieta, David, Mojzes, brezštevilne freske, mozaiki, podobe in kipi Device in Matere Marije, naslikani prizori navdahnjeni z besedili svetega pisma, alegorije in podobe iz življenja svetnikov in prerostih ljudi, vse do upodobitev oseb Svete Trojice in usmiljenega Jezusa (po videnju sv. Favstine Kowalske) vse to je odsev neminljivega, Božjega v človeku in svetu. "Ti pa, naš Bog, si dober in resničen, velikodušen si in vse stvari urejaš z usmiljenjem" (Mdr 15,1). Vse stvaritve, ki jim v umetnosti rečemo tudi večne, so resnično trajne le, če so ustvarjene z dobroto in resnico, če gradijo v človeku dobro. Naj bodo sladke ali strašne, videnje prihodnosti ali slika (krute) resničnosti so lahko polne usmiljenja, če kličejo človeka v bivanje, če mu govorijo o presežni dobroti in velikodušnosti Njega, "ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem" (Ps 103,4) in "napolnjuje življenje z veseljem in usmiljenjem" (Tob 8,17). "Iskrenim zasije luč v temi: milostljiv, usmiljen in pravičen" (Ps 112,4). In brez Luči ni umetnosti, saj umetniška likovna dela živijo iz notranjega doživetja.  Barve in oblike govorijo iz srca sporočila, ki ga slikar naslika, kipar upodobi, steklar ujame v vitraž... Bog nam o svojem usmiljenju govori iz neštetih podob narave in umetnosti, najbolj pa po podobah, ki jih je sam navdihnil. Iz njegovega Srca izhaja vsa lepota. "Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet," (Jn1,9) to je učlovečeni Bog, Jezus Kristus, ki je obličje in dopolnitev Očetovega usmiljenja.