3. nedelja med letom (XXXI, leto C, 5. teden, 24. 1. 2016)

Uvodnik

Smo v tednu molitve za edinost kristjanov, ki se zaključi v ponedeljek 25. januarja na dan, ko se spominjamo spreobrnitve apostola Pavla. Poleg tega, da smo povabljeni k molitvi za edinost je dobro, da premislimo, koliko vsak sam prispeva k temu, da bi nekoč bili vsi eno in bi vsi kristjani obhajali evharistično daritev za eno skupno oltarno mizo. Jezus je pri zadnji večerji molil k svojemu Očetu: "Toda ne prosim samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal." (Jn 17,20-21) Želja Jezusa je, da bi vsi kristjani bili eno z Njim in Očetom. Ampak človeška slabotnost in nagnjenost k grehu še vedno razdvaja kristjane kljub temu, da vsi verujemo v istega Jezusa. Jezus je tista točka, ki združuje tako pravoslavne, evangeličane, katoličane in druge krščanske cerkve in nas dela za brate in sestre. Naša naloga je, da si prizadevamo s potrpežljivostjo in čutečim sprejemanjem različnosti med nami, graditi nove poti, ki bi vodile k enemu samemu končnemu cilju biti eno v Kristusu. Sveti Duh pa je tisti, ki združuje in vse nas vodi v eno Kristusovo telo. V drugem berilu je apostol Pavel v pismu Korinčanom zelo slikovito predstavil kaj pomeni biti eno v Kristusu. Zapisal je naslednje: "Kakor je namreč telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje pa so, čeprav jih je mnogo, vendar eno telo: tako tudi Kristus. V enem Duhu namreč smo bili mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo bili napojeni z enim Duhom. Zakaj tudi telo ni iz enega uda, temveč iz mnogih. Vi pa ste Kristusovo telo in posamezni udje." (1Kor 12, 12-24.27) Vsak del telesa, ki sestavlja eno telo in sicer Kristusovo Cerkev, je pomemben in nujno potreben. Vsak izmed nas je del te Cerkve in vsak lahko s svojim poštenim, odgovornim, veselim in pogumnim življenjem prinaša v to Eno Cerkev kanček dobrega v mozaik edinosti  kristjanov. V tem mozaiku ne sme manjkati noben delček, saj smo vsi povabljeni k temu, da skrbimo drug za drugega. Če namreč manjka samo eden izmed nas trpi celotna skupnost ali kakor Pavel spregovori Korinčanom ( tudi nam) : "In če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje; če je en ud v slavi, se z njim veselijo vsi udje." (1 Kor 12,26) Bog daj, da bi imeli dovolj razumevanja, sočutja in usmiljenja drug z drugim kadar smo slabotni, hkrati pa se v lepih trenutkih drug drugega veselili ker smo bratje in sestre v Kristusu.

Marko Mrlak

Obvestila

Danes, 24. januar 2016, obhajamo 3. nedeljo med letom:

• Ob 15.00 uri bodo v župnijski cerkvi molitve neozdravljivo bolne. Lepo vabljeni!

Jutri, v ponedeljek, je zopet redno srečanje našega ŽPS. Vsi člani lepo vabljeni k skupnemu načrtovanju prihodnjih dogodkov v župniji.

V torek je srečanje katehumenov ob 19.00 uri v župnišču.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 30. januarja, ob 8.00 uri na vrsti farani Gorice.

V soboto, 30. januarja, bodo med večerno mašo prepevali pevci in pevke mešanega pevskega zbora "Ladko Korošec" iz Zagorja. Zapeli nam bodo še nekaj božičnih pesmi.

Danes teden je nedelja Svetega pisma. Ob tem ni odveč spomniti, kako nenadomestljiva je ta sveta knjiga za nas kristjane. V njej je zapisana Božja beseda, ki krepi in navdihuje našo vero. Vabim vas, da vsaj včasih, ali pa redno vzamete v roke Sveto pismo. Najboljša "obramba" pred malodušjem in različnimi dvomi, ki nas včasih obidejo, je prav Božja beseda, ki "ima moč, da reši naše duše", kot je zapisal apostol Pavel. Tudi nekaj kvalitetnih razlag odlomkov Božje besede, ki jih beremo pri sv. mašah med tednom, je dosegljivo prav vsakemu. V mislih imam "Beseda med nami", "Magnifikat", "Družina".... Nedelja Svetega pisma naj nas vse spodbudi, da se bomo redno "hranili" z Božjo besedo.

Hvala vsem, ki ste se preteklo nedeljo udeležili "molitvenega popoldneva" na Brezjah, kamor smo šli prosit in moliti za nove duhovne poklice. Naj bo to še naprej vztrajno prizadevanje našega župnijskega občestva. Tudi prvi četrtek v mesecu je redna molitvena ura pred sveto mašo, druge četrtke pa po sveti maši molitev pred Najsvetejšim v ta namen. Lepo vabljeni.

* * * * * * * * * * * * * * * *

Mama peče palačinke za svoja dva otroka, petletnega Jureta in triletnega Marka. Otroka se prepirata, kateri od njiju bo pojedel prvo palačinko.
Mama jima reče: "Če bi tukaj sedel Jezus, bi zdaj rekel: naj moj brat poje prvo palačinko."
Petletni sin reče na to mlajšemu bratu: "Marko, bodi ti Jezus!"

Otroci so se morali pri verouku naučiti na pamet besede, ko jih je Jezus rekel Petru, ko ga je imenoval Skala in mu obljubil, da bo nanj postavil Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala. Naslednjo uro je eden od učencev pri spraševanju Jezusove besede nekoliko prikrojil: "Ti si Peter, Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev. Vrata bom pa takšna naredil, da jih še sam hudič ne bo mogel odpreti."

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

"Veselje v Gospodu je vaša moč"

Te besede nam Gospod po preroku Nehemiji polaga  v naša ušesa in srce. Četudi mnogokaj v naši družbi zgleda čudno, brezizhodno,… ni razloga za obup in žalost. Odprimo Gospodovo knjigo in njegove postave naj prevzamejo naše srce, kajti Gospod nam naznanja leto Njegovega usmiljenja. To je trenutek za veselje, za tolste jedi in sladke pijače in! priložnost, da nekaj svojega delimo tudi s tistimi, ki na to veselje še niso pripravljeni. O tem nam danes govori Božja beseda. Papež Frančišek, naš brat v veri, s svojo jasno besedo proti brezbrižnosti in za usmiljenje usmerja naš pogled z največjo gorečnostjo prav v to sporočilo.

Usmiljenje ni cmeravost sentimentalnih pač pa načelna in pokončna drža ljudi, ki se zavedajo svoje odgovornosti za skupni blagor, tistih, ki znajo presoditi znamenja in se odločati v skladu s svojimi zmožnostmi. Na misel mi vedno znova prihaja drama našega časa, begunska kriza in velika preseljevanja. Dnevnopolitični problem, ki to ni, ker so njegove razsežnosti mnogo večje. Ali naj bom usmiljen in z velikim čustvenim nabojem tarnam nad nesrečo ubožcev, medtem ko iz naslonjača s prigrizkom v roki spremljam poročila v upanju, da se bodo tudi novinarji počasi naveličali teh vesti in hkrati pustili moji resnični brezbrižnosti mir. Ali naj vse povprek obsodim in se ogradim, po možnosti z ograjo, ki rani, saj imamo zato razlog. Skrb za naše hčere in žene, če naj osvežim samo spomin na zločinsko divjanje tolp po evropskih mestih v času prehoda v novo leto in tudi sicer, v veliki meri pripadnikov ljudstev, ki prihajajo.

Kakšno mesto naj ima usmiljenje v mojem gledanju na stvari, ki ga Jezus razglaša v današnji Besedi. Kaj mi narekuje leto božjega usmiljenja?

Najprej pogum in modrost razločevanja. V velikem eksodusu, ki se odvija pred našimi očmi je mnogo trpečih, ustrahovanih, preganjanih. "Rešuj tiste, ki jih vlečejo v smrt, brani te, ki se opotekajo proti morišču. Če boš rekel: 'Glej, tega človeka ne poznamo!', mar ta, ki tehta srca, ne bo tega opazil? Ta, ki te ohranja pri življenju, pozna vse in vrača človeku po njegovem delu." (prim Prg 24) Zanje smo odgovorni in nič nas od tega ne odveže. Na drugi strani pa nam modrost narekuje postaviti ostra stališča in pravila za vse vojne dobičkarje, ki izkoriščajo zmedo. Tudi ti niso maloštevilni. Tokrat, ko se soočamo z izzivi, ki ogrožajo naše preživetje v miru, nam Gospod odpri oči in srce, da bomo znali prisluhniti tvoji besedi.

Jože Kerin