VSI SVETI (XXX, leto B, 45. teden, 1. 11. 2015)

Uvodnik

Mesec oktober se je hitro "odvrtel" in ob molitvi rožnega venca smo lahko vsaj na trenutke podoživljali lepoto duhovnega sveta in umirili svoje srce v Bogu. In to vedno znova potrebujemo, da se še bolj zavemo, da živimo odrešeno takrat, ko popolnoma zaupamo Njemu. To molitveno izkustvo ohranjajmo v sebi, da bomo še bolj odločno napredovali na poti odrešenja. Obhajamo praznik Vseh Svetih, ki nas vsako leto še posebno spodbudi k spoštovanju in spominu na naše rajne. Prav je, da obiščemo njihove grobove, prižgemo svečo, molimo in zanje darujemo svete maše. Vse to nam pomaga razumeti in verovati, da niso odšli v "izginotje". In to veliko skrivnost našega življenja in smrti nam na poseben način osvetljuje današnji praznik. Vsi Sveti nam "govorijo" o življenju, ki se na povsem drugačen način nadaljuje. Vsi odrešeni in poveličani so dozoreli, mnogi med njimi tudi dotrpeli, spet drugi so s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo postali vredni življenja v nebesih. In v tem so nam vzor in ideal, ki mu lahko in mu celo moramo slediti, če se jim želimo nekoč tudi mi pridružiti. Neka misel pravi, da je življenje v polnosti vredno samo takrat, ko živimo za druge.

Tudi praznik Spomina vernih duš nas nagovarja, da vsem, ki so še na poti očiščevanja (vice) namenimo svoje molitve. Molitev za duše v vicah pomaga njim in nam, da se osvobajamo vsega tistega, kar nas odteguje Božjemu in večnemu. Tudi popolni odpustek (če ga razumemo pravilno) nam pomaga narediti še en korak v zavedanju Božje usmiljene ljubezni in odpuščanja. Ker Bog nam (meni) odpušča smo tudi mi (sem tudi jaz) dolžni odpuščati drugim in jim izkazovati ljubezen.

Župnik

Obvestila

Danes, 1. novembra 2015, obhajamo VSE SVETE:

• med nami je p. Andrej, ki bo na voljo za sv. spoved od 6.30 ure do 11.00 ure,
• sveta maša bo tudi ob 14.00 uri. Potem so molitve na pokopališču,
• ob 18.00 uri lepo vabljeni k molitvi rožnega venca (4 deli) za naše rajne v župnijsko cerkev.

V tem tednu bo zopet redni verouk.

Jutri, v ponedeljek, je srečanje za obiskovalce katehumenata ob 19.00 uri.

V sredo se bomo dekanijski duhovniki srečali na redni mesečni konferenci v Češnjicah nad Blagovico

V tem tednu bova z bogoslovcem Markom obiskovala starejše in bolne po domovih.

Iz SKAMA (skupnost katoliške mladine) so nam poslali plakat in vabilo za mlade na 38. evropsko srečanje mladih, ki bo potekalo v Valenciji (Španija). Srečanje bo od 26. decembra do 3. januarja 2016 in je namenjeno mladim od 16 do 35 let. Mladi iz naše župnije (starejši skavti, mladinska skupina, oratorijski animatorji....) lepo vabljeni, da doživite lepo izkušnjo druženja mladih iz vse Evrope in skupno molitev, ki je središče in srce tega novoletnega srečanja. Lepo bi bilo, če bi se tega srečanja udeležilo vsaj nekaj mladih iz naše župnije! Več informacij in prijavnica na: www.drustvo-skam.si/esm ali 01/ 426 84 77.

Župnijska karitas Domžale tudi letos pripravlja dobrodelni koncert "Skupaj na poti 2015", ki bo v petek, 6. novembra, ob 20.00 uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Vstopnice so po 5 EUR (nekaj jih lahko dobite v naši župnijski pisarni).

Petek in sobota sta prva v mesecu, po sv. mašah bodo litanije in blagoslov z Najsvetejšim.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 7. novembra, ob 8.00 uri na vrsti farani Katarije, Dešna, Hriba in Prekra.

Danes teden, v nedeljo, 8. novembra, bo zahvalna nedelja. Priložnost in spodbuda, da se skupaj zahvalimo Bogu za vse darove in za vse česar smo deležni v našem življenju.

Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri letošnji "papir akciji". Moravški skavti.

V septembru je praznovala življenjski jubilej, 80 let življenja, gospa Terezija Kušar. Ob jubileju bi se Vam radi zahvalili za vse molitve in delo v župniji. Želimo Vam veliko zdravja, Marijinega varstva in božjega blagoslova. Bog vas živi, gospa Rezka!

* * * * * * * * * * *

Ameriški turist potuje po Izraelu in pride do Genezareškega jezera, pa vpraša čolnarja, koliko stane, da ga pripelje na drugi breg. Čolnar mu odgovori: "Sto dolarjev."
Američan: "Vi niste ribič, vi ste oderuh!"
Ribič: "Toliko stane, saj veste, da je šel Kristus peš tukaj čez!"
"Nič čudnega, pri teh cenah!"

Policaja se pogovarjata: "A veš, da bo letos sneg zapadel že avgusta!"
"Grozno, kdo ga bo pa kidal v tisti vročini … "

* * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Zlati jubilej sester M. Ignacije, M. Lucije in M. Rozalije  1957 - 17. januar - 2007
Njihovo življenje in delo, kakor so ga opisale same

Rodila sem se 29. aprila 1930 v Pregari v slovenski Istri. V družni nas je bilo 8 otrok. Za redovni poklic sem se odločila, ker sem čutila, da me Bog kliče na to pot. Želja po redovnem poklicu se je v meni zbudila že v otroških letih. Zunanji povod za to so bile sestre iz naše župnije. Ko so prihajale domov na dopust  kot kandidatke, sem jih opazovala in v otroškem navdušenju sklenila: “tudi jaz bom šla za sestro.” Čez čas sem na to otroško odločitev pozabila, Bog pa mene ni pozabil in me je še vedno klical. Vendar sem takrat, ko je dozoreval moj poklic, to je v času po vojni, naletela na velike in številne ovire. Redovne skupnosti niso mogle sprejemati novih članic zaradi stanovanjske stiske, saj so bile skoraj povsod izgnane iz svojih samostanov. Potrpežljivo sem čakala in molila.

Pa je prišel tudi zame čas, da sem mogla vstopiti v samostan. Leta 1951 so me sprejele Šolske sestre de Notre Dame v Ilirski Bistrici. Pet let kasneje, 8. januarja 1956, sem bila preoblečena, 17. januarja 1957 sem naredila prve zaobljube. Potem se je začelo moje poslanstvo po raznih naših skupnostih. Moje življenjske postaje: 2 leti sem bila v Lovranu -  iz tega časa se posebej spominjam srečanj s škofom Antonom Vovkom, ki je prihajal v počitniški dom za duhovnike, ki so ga vodile naše sestre. Nato sem dve leti  preživela na gradu Struga, kamor so bile pregnane naše sestre iz samostana Šmihel pri Novem mestu. Sledilo je 10 let dela v semenišču v Vipavi. Na to življenjsko postajo imam lepe spomine. Vsako leto je prihajalo v semenišče več fantov – število se je povzpelo na devetdeset. Ko smo sestre delale in skrbele za te pridne in nagajive fante, si še od daleč nisem mislila, da bodo nekoč  nekateri postali celo škofe.

Iz vipavskega semenišča sem bila poslana na škofijo v Koper, kjer sem ostala celih 32 let. V Kopru sem doživela veliko lepega, veselega, pa tudi manj veselega. Moje glavno delo je bila skrb za lepoto stolnice, imela sem tudi verouk, pa tudi v hiši. je bilo vedno dovolj dela. Bila sem vesela raznih dogodkov v stolni župniji: mašniških posvečenj, prvih sv. obhajil, birm... Vrstili pa so se tudi boleči dogodki. Zelo me je npr. prizadelo, ko si je 17-letni ministrant vzel življenje, ali ko so se dekleta iz vernih družin poročala samo civilno.

Pred dvema letoma pa sem prišla v Ilirsko Bistrico: vrnila sem se tja, kjer sem bila sprejeta. Tudi tukaj mi je lepo. Hvaležna sem Bogu, da morem še opravljati razne dejavnosti - v skupnosti in v župniji. Bogu hvala za vse!

s. M. Rozalija MARKEŽIČ