ŽEGNANSKA NEDELJA (XXX, leto B, 44. teden, 25. 10. 2015)

Uvodnik

"Pojdi, tvoja vera te je rešila." (Mr 10, 52)

Takoj je spregledal in šel po poti za njim. Tako je storil slepi Bartimaj, ko ga je Jezus ozdravil na poti v Jeriho, kaj pa bi storili mi, če bi bili na njegovem mestu, ste se že kdaj vprašali?

Ljudje na življenjske situacije odreagiramo različno, ker pa imamo po svoji naravi željo zasesti dobro mesto v socialnih skupinah oz. družbi, kar imamo v sebi že od prazgodovine, prihaja do popolne neuporabe svojega lastnega mišljenja. Počnemo kar nam rečejo drugi, oblečemo kar narekuje moda v Milanu in shranimo tiste podatke, ki nam jih posredujejo mediji pa čeprav se ne vprašamo ali so sploh resnični. Bartimaj je imel status berača, poleg tega je bil slep, ljudje mu niso bili naklonjeni, pravzaprav smo naklonjeni vedno tistim, ki imajo več in dober status v družbi…imel pa je nekaj  veliko več od večine drugih, prav gotovo močno vero pa še nekaj je imel, glas! Ljudje so ga grajali naj bo tiho, naj se zlije z okolico, bodo že drugi odločili. In prav ta glas potrebujemo danes. Bog nas ni ustvaril za "zlivanje z okolico", ustvaril nas je unikatne s svojim razumom, s svojimi sposobnosti razmišljanja, še več ustvaril nas je po Njegovi podobi in vemo, da je vedno storil tisto kar mu je narekoval notranji glas, četudi so ga drugi zaničevali. Pri Bartimaju je Jezus znal ceniti glas, vero saj je bil vedno   najbolj naklonjen šibkim vendar močnim po srcu. Ljubezen je gonilo sveta, ljubiti sebe pa je pogoj, da ljubiš druge… Imejmo se radi in se za trenutek vprašajmo kam hitimo ter komu na ljubo.

Tatjana Ustar

Obvestila

Danes, 25. oktober 2015, obhajamo 30. nedeljo med letom ali žegnansko nedeljo:

• Med sv. mašo ob 10.00 uri bodo dar sv. krsta prejeli: Jaka Burica, Bernard Miklič, Marcel Rebolj in Pia Uštar. Novokrščencem, njihovim staršem in botrom vsa župnija iskreno čestita.
• Ob 15.00 uri bomo v cerkvi ŽMB na Hribcah molili rožni venec za družine in mlade.
• Diakonsko posvečenje bogoslovcev ljubljanske nadškofije bo danes ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Siksta v Predosljah. Diakonsko posvečenje bo prejel tudi Bernard Rožman.

Ker smo premaknili urine kazalce na zimski čas, bodo tudi sv. maše med tednom eno uro prej, to je ob 18.00 uri. Dopoldanske uradne ure se ne bodo spremenile, spremenijo pa se popoldanske, ki bodo od 16.00 do 17.00 ure.

V tem tednu so šolske počitnice, zato tudi ni verouka. Veroukarji ste vabljeni, da skupaj s starši obiščete grobove vaših sorodnikov in da se udeležite sv. maše na zapovedani praznik Vseh Svetih.

Jutri, v ponedeljek 26. oktober bo ob 19.00 uri sestanek ŽPS. Vse člane prosim, da se srečanja udeležite v polnem številu.

V četrtek, 29. oktobra vabim vse obhajalce na srečanje. Dobimo se ob 19.00 uri v župnišču.

Še enkrat povabljeni, da pred prazniki opravite sv. spoved in prejmete na praznik Vseh Svetih popoln odpustek. Pogoji so: sv. spoved, sv. maša, obisk pokopališča in molitev Očenaša po namenu svetega očeta.

V župnijski cerkvi bo mogoče opraviti sveto spoved v petek, 30. oktobra, od 17.00 do 18.30 ure (župnik); na praznik Vseh svetih bo med nami p. Andrej, ki bo na voljo za sv. spoved od 6.30 ure naprej vse do 11.00 ure.

V petek, 30. oktobra, bo med nas prišel pater frančiškan z Brezij, Leopold Grčar. Ob 17.30 uri bo v spovednici, nato bo daroval sv. mašo, po sv. maši pa nas bo nagovoril in razložil pomen molitve "živega rožnega venca". Lepo povabljeni, da se odzovemo povabilu k molitvi za nove duhovne poklice.

V petek, 30. oktobra, bo v domžalski župnijski cerkvi spovedni dan od 7.00 ure zjutraj do 19.00 ure zvečer.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 31. oktobra, ob 8.00 uri na vrsti farani Vinj.

V soboto, 31. oktobra, ob 10.30 uri bo srečanje za ministrante! Pridite vsi!

Danes teden je praznik Vseh Svetih. Sveta maša bo tudi ob 14.00 uri. Potem so molitve na pokopališču.

Ob 18.00 uri lepo vabljeni k molitvi rožnega venca (4 deli) za naše rajne v župnijsko cerkev!

* * * * * * * * * * *

Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: "Ali se je že začela nogometna tekma?"
"Ja, pred nekaj minutami."
"Pa je že padel kak gol?"
"Ne, oba še stojita."

* * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Zlati jubilej sester M. Ignacije, M. Lucije in M. Rozalije  1957 - 17. januar - 2007
Njihovo življenje in delo, kakor so ga opisale same

Rojena sem bila 27. novembra 1927, kot tretji otrok v kmečki družni z  devetimi otroki v vasi Gorenje Kronovo, župnija Šent  Peter - Otočec. Tudi tri moje rodne sestre so redovnice. Čeprav so bili težki časi, sem imela lepo mladost. Redovni poklic sem začutila  že v otroški dobi. Spominjam se, da sem v šolski nalogi enkrat napisala, da bom redovnica, čeprav takrat še vedela nisem, kaj je to. Doma smo veliko molili, posebej ob večerih. Zbirali smo se skupaj v sobi, v hladnih dneh pa na topli peči in ob njej, in veliko molili.Ta molitev nas je posebej močno povezovala takrat, ko so zaprli očeta in brata. “Držali smo skupaj,” molitev pa je bila tista močna vez, ki je to našo tesno medsebojno povezanost omogočala. Na mojo odločitev so dobro vplivali tudi moji starši in teta, pa moje tri sestričnine, ki so bile redovnice usmiljenke.

Zaradi mnogih ovir sem lahko šla od doma šele, ko sem bila stara 21 let. Ko so bile sestre pregnane na grad Struga, sem se osebno srečevala z njimi na državnem posestvu, kamor sem tri leta hodila na sezonsko delo. Na tem posestvu so delale tudi sestre. Občudovala sem, kako so bile vedre, veselo razpoložene in z vsem zadovoljne, čeprav jim je bib vse vzeto. Ob tem se je moj poklic še bolj utrdil in prosila sem za sprejem.

Bilo pa je tudi težko, saj sem bila v mladosti bolj krhkega zdravja in so mi večkrat rekli, da bom morala oditi iz skupnosti, v katero sem bila že zelo ukoreninjena. Toda dobri Bog mi je vedno pomagal in letos morem slaviti zlati jubilej redovnega življenja. Redovno obleko sem prejela 8. januarja 1956 in začela noviciat s tremi sonovinkami. Prve zaobljube sem naredila 17. januarja 1957. Obe slovesnosti je vodil škof Anton Vovk.

V teh 50-tih letih sem bila več kot 10 let v Lovranu, kjer sem delala v počitniškem domu za duhovnike. Iz tega časa se najbolj spominjam srečanj s škofom Antonom Vovkom. Nikoli ne bom pozabila njegovega smeha, čeprav je veliko trpel, zlasti po tistem, ko so ga zažgali. Njegov smeh je bil nalezljiv, pa tudi tako glasen, da so se ljudje, ki so hodili mimo, ustavljali in mu prisluhnili. Za krajši čas sem bila potem v Ljubljani, v Bistrici-Tržiču in na Barju-Črna vas, nato sem bila poslana v Šentjernej, kjer sem bila malo manj kot 30 let. Sedaj sem že sedmo leto v naši skupnosti v Novem mestu.  Na redovni poti sem zelo zadovoljna. Veseli me, da imamo v skupnosti dovolj časa za osebno molitev. Vesela in srečna pa sem tudi zato, da lahko še vedno naredim kaj lepega za Boga.

s. M. Ignacija BRULC