MISIJONSKA NEDELJA (XXX, leto B, 43. teden, 18. 10. 2015)

Uvodnik

Ob današnjem evangeliju lahko razmišljamo o mnogih stvareh in v več smereh. Najprej o učencih Jakobu in Janezu, ki želita sedeti na Jezusovi desnici in levici, Jezus pa jima pravi, da ne vesta, kaj prosita. Če bi vedela, kakšno trpljenje in kakšna smrt ga čaka, zagotovo ne bi tega prosila. Ali je vse, za kar prosim, tudi dobro zame? Lahko razmišljamo o nevoščljivosti in nejevolji drugih učencev, ko so izvedeli za njune želje. Sem tudi jaz kdaj nevoščljiv, ko so drugi uspešni ali imajo več od mene? Lahko razmišljamo o ravnanju ljudi na visokih položajih, ki pozabijo, da so služabniki svojim podrejenim in se obnašajo oholo in samozadostno. Ali sem tudi jaz vzvišen in imam občutek večvrednosti? Lahko pa razmišljamo tudi o misijonih in naših misijonarjih, ki so Jezusove besede in zgled vzeli zares, se odpovedali svojemu ugodju, morda uspešni karieri, družini in bogastvu ter odšli v misijone. Sedaj živijo kot strežniki med ubogimi v deželah tretjega sveta. Tam največkrat poskrbijo najprej za telesno hrano lačnih ljudi, ki šele po tem, ko so utišali kruljenje želodcev,  lahko prisluhnejo tudi besedi evangelija. Jezusov nauk morajo preko misijonarjev najprej občutiti na svojem telesu, da lahko potem tudi verjamejo besedam misijonarja in začutijo božjo dobroto. Večina izmed nas ne živi v pomanjkanju kruha, zato bi po tej logiki še lažje prisluhnili božji besedi in se veselili božje dobrote do nas. Žal pa je po navadi ravno obratno – v večjem blagostanju, kot nekdo živi, manj potrebuje Boga – vsaj tako se mu zdi. Kaj pa moja hvaležnost za vse, kar prejemam? Kaj pa moja dolžnost, da darove, ki jih prejemam, delim tudi z drugimi, ki so jih še veliko bolj potrebni?

Milka

Obvestila

Danes, 18. oktobra 2015, obhajamo 29. nedeljo med letom ali misijonsko nedeljo:

• Danes je postavljen poseben nabiralnik, v katerega lahko oddate dar za misijon Toneta Kerina, ki že dobrih 30 let deluje na Madagaskarju.
• ob 15.00 uri bomo v cerkvi ŽMB na Hribcah molili rožni venec za neozdravljivo bolne.

V torek ob 18.30 uri je za molitev rožnega venca na vrsti 3. skupina birmancev.

V torek, 20. oktobra, bo ob 20.00 uri srečanje tajništva našega ŽPS. Vsi člani tajništva lepo vabljeni!

Počasi se nam že bližajo prazniki Vseh svetih (letos je na nedeljo) in praznik Spomin vseh vernih rajnih. Za praznike smo lahko deležni tudi posebne milosti s prejemom odpustkov. Za osvežitev spomina: prejem odpustkov je mogoč verniku, ki je opravil sveto spoved, se udeleži svete maše, prejme sveto obhajilo in moli po namenu svetega očeta. V župnijski cerkvi je mogoče opraviti sveto spoved v petek, 30. oktobra, od 18.00 do 18.45 ure; na praznik Vseh svetih bo med nami p. Andrej, ki bo na voljo za sv. spoved od 6.30 ure naprej vse do 11.00 ure; možnost za sv. spoved pa bo tudi v petek, 30. oktobra, ko bo dekanijski spovedni dan v Domžalah (župnijska cerkev): od 7.00 ure zjutraj do 19.00 ure zvečer neprekinjeno. Vabljeni torej, da za te praznike poskrbimo ne samo za urejenost grobov ampak tudi za naše notranje razpoloženje in da okrepimo vero v večno življenje!

Hvala vsem, ki ste darovali za cerkev na žegnanjsko nedeljo.

V soboto, 24. oktobra, bomo skavti zbirali star papir. Pričeli bomo ob 8.30 uri in skozi vse dopoldne zbirali papir po vaseh. Pomagate nam lahko tako, da papir postavite pred hišo ali ga pripeljete na parkirišče za avtobusno postajo v Moravčah, kjer bo zbirno mesto. Že vnaprej hvala! 

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 24. oktobra, ob 8.00 uri na vrsti farani Sp. in Zg. Dobrave ter Plesa.

Diakonsko posvečenje bogoslovcev ljubljanske nadškofije bo v nedeljo, 25. oktobra 2015, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Siksta v Predosljah. Diakonsko posvečenje bo prejel tudi Bernard Rožman, ki je bil na redni pastoralni praksi v naši župniji pred dvema letoma. Prav je, da se tudi tega lepega dogodka udeležite vsaj nekateri, saj je Bernard na nek način tudi "naš". Vsi pa smo vabljeni, da v tem tednu še več molimo za Bernarda in vse, ki bodo prejeli diakonsko posvečenje.

V soboto, 31. oktobra bodo ministrantske vaje ob 10.30 uri.

* * * * * * * * * * *

Po končani poročni maši so svatje ostali v cerkvi in se pred oltarjem slikali z ženinom in nevesto. Direndaja ni bilo ne konca ne kraja. Cerkovnik bi rad pospravil in zaprl cerkev, zato je svate prijazno opozarjal, naj gredo ven. Ko ni nihče upošteval njegovih prošenj, je prižgal mikrofon in glasno napovedal: "Gospod župnik mi je naročil, naj bo sedaj še darovanje za obnovo orgel." Cerkev je bila v hipu prazna.

* * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Pričevanje

Včasih me kdo vpraša, kaj me je nagovorilo, da sem vstopila v samostan.

Tudi to bi nekateri radi vedeli, da sem gotovo bila razočarana v ljubezni. A vedno vprašam: se vam zdi, da pri 14-ih bi res lahko bilo kaj resnega? Navadno odgovorijo: ne, ne, ne…

Sem s. Ivica Gregorič, notredamka. Doma sem iz Vipavske doline iz vasi Zalošče, župnija Dornberk. Iz te župnije, nas je kar nekaj še živih duhovnih poklicev, 7 duhovnikov in 2 redovnici.

Moje redovno življenje je potekalo po raznih krajih od Ilirske Bistrice Ljubljane, novicijata  v Nemčiji (bližnja priprava na redovništvo), Struge pri Otočcu, Vipave, Kopra, spet Ljubljane in Novega mesta. Moje poslanstvo je v prvi vrsti molitev, za vse vas. Ukvarjam se tudi Z izdelovanjem in popravilom cerkvenih paramentov in strežbo bolnim in onemoglim sestram in našemu hišnemu duhovniku.

Spominjam se, da smo kot otroci, hodili vsakdan k sv. maši. V poletnem času se nam je za nekaj dni pridružila tudi mlada redovnica, ki mi je bila zelo simpatična. Nisem je poznala. Vedno je bila nasmejana,vsaj meni se je zdela taka. Po tihem sem si rekla, tudi jaz bi bila rada to, kakor ona. Nekega dne sem to tiho željo povedala mami. In rekla mi je, ta redovnica je moja sestrična, s. Boža Čotar.

Vsi moji domači so bili te moje odločitve veseli, razen ene stare mame. Večkrat mi je rekla: nikar ne hodi v "klošter" boš videla, drva bodo sekali na tebi. To mi ni vzelo poguma, prej bi rekla še bolj utrdilo v odločitvi.

Kakor na življenjski poti vsakega izmed nas, se zgodijo viharji, tako  se dogaja tudi meni, a vedno ima zadnjo besedo Gospod, ki me ima rad in ki ima vsakega izmed nas neskončno rad. Pa čeprav včasih ne razumemo te Njegove ljubezni.

Danes po 35-letih redovnega življenja, lahko rečem, nikoli mi ni bilo žal za ta korak. Saj zame reči Gospodu, da, tukaj sem, pomeni, vreči se v Njegov objem. To zame ne pomeni, da sem obvarovana preizkušen in skušnjav, pač pa, če hodim z Gospodom,  je vse lažje. Zelo mi je všeč stavek iz psalma 37, izroči svojo pot Gospodu in skrbel bo zate. Zato mladina pogum, ne bojte se reči Gospodu DA!