ROŽNOVENSKA NEDELJA (XXX, leto B, 41. teden, 4. 10. 2015)

Uvodnik

Danes obhajamo nedeljo starejših in bolnih župljanov. Vsako leto se veselim te priložnosti, saj čutim, kako nas starejši in bolni s svojo prisotnostjo nagovorijo z zgledom skromnosti, ponižnosti in potrpežljivosti. Zdi se mi, da je pomembno, da večkrat vključimo  v misli tudi starejše, bolne in trpeče - da se znamo vživeti v njihov vsakdan in se od njih učimo vztrajnosti in volje do življenja. Vsak izmed bolnih in ostarelih nosi v sebi celo morje spominov, izkušenj in znanja. Večkrat pomislim na vse trpeče trenutke, ki so jih naši starejši in bolni preživeli v svojem življenju. Mnogi so izkusili grozote vojne, obdobja lakote in vsesplošnega pomanjkanja, izgubo bližnjih, lastno nemoč … a so v sebi ohranili voljo do življenja in vero v Boga.

Tako nam danes, dragi sožupljani, pričujete s svojim zgledom in nam vlivate moč za težke boje, ki nas še čakajo. 

Hvala vam za to!

Katarina
 

Obvestila

Danes, 4. oktober 2015, obhajamo 27. nedeljo med letom, Rožnovensko nedeljo, v naši župniji pa tudi nedeljo starejših in bolnih:

• Med sv. mašo ob 10.00 uri, bo možnost prejema zakramenta bolniškega maziljenja. Po sv. maši se bo srečanje nadaljevalo v župnišču s skromno pogostitvijo.
• ob 15.00 uri bomo v cerkvi ŽMB na Hribcah molili rožni venec za nove duhovne poklice. Vabljeni predvsem ministranti, ki se dobimo ob 14.45 na Hribcah. Seveda pa valjeni tudi vsi ostali

Vstopili smo tudi v rožnovenski mesec. Prav je, da po družinah poživimo molitev rožnega venca. Tudi birmanci boste povabljeni, da se boste po skupinah vsaj enkrat udeležili molitve v naši župnijski cerkvi.

Ta teden se bodo vrstili dogodki Tedna za življenje. Povabljeni smo k molitvi in osebnemu prizadevanju za spoštovanje slehernega življenja.

V tem tednu bova z bogoslovcem Markom obiskovala bolnike po domovih.

Jutri, ponedeljek, 5. oktobra ob 20.00 uri, bo v župnišču srečanje za katehumenat, ki bo trajal do velikonočne vigilije prihodnje leto.

Danes teden bo žegnanjska nedelja. Spominjamo se posvetitve župnijske cerkve. Zato je žegnanjska nedelja priložnost za hvaležnost za to naše svetišče. Za vsako občestvo je žegnanje prav gotovo praznik hvaležnosti, da se lahko zbiramo k skupni molitvi in obhajanju svete evharistije, ki je središče duhovnega življenja vsakega kristjana. Obhajanje žegnanjske nedelje je tudi priložnost, da se pri skupni mizi zberemo v krogu skupaj s sorodniki in znanci.

No, ena od oblik hvaležnosti vsakega občestva je prav gotovo urejenost cerkve. Vesel sem, da mnogi požrtvovalno skrbite iz tedna v teden, da se vedno zberemo v očiščeni in okrašeni cerkvi. Bog lonaj za to delo. So pa posebne priložnosti, ko je potrebno »generalno« čiščenje. V spomladanskem času se za to potrudijo(te) starši prvoobhajancev in birmancev. V jesenskem času, pred žegnanjsko nedeljo, pa je tudi primerno, da poskrbimo za to. Torej v soboto, 10. Oktobra, bo ob 8.00 uri "generalno" čiščenje cerkve. Na razporedu ste župljani Svetega Andreja in Dvorja. Povabljeni pa tudi ostali, še posebej vabljeni Moravčani. Žene in dekleta čistite notranjost; fantje in možje pa okolico cerkve. Če nas bo več, prej bo delo opravljeno.

Na žegnanjsko nedeljo bo darovanje - ofer za potrebe župnijske cerkve.

Preteklo nedeljo so se naši ministranti izkazali na dekanijskem tekmovanju v Ihanu. Mlajši ministranti so bili tretji na kvizu, nogometaši so bili drugi. Najbolj pa sta se izkazala Miran Vehovec in Matic Stele, ki sta v skupini starejših ministrantov zmagala v kvizu in bosta zastopala našo dekanijo na škofijskem kvizu. Čestitamo!

* * * * * * * * * * *

Člana ŽPS se pogovarjata o vrstah greha.
Prvi: "Razumem, da lahko grešiš z jezikom, rokami ali nogami. Ne vem pa, kako je mogoče grešiti z nosom."
Drugi: "Z nosom grešiš, ko ga vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo."
"Naj ti bo.", odvrne prvi in doda: "Zdaj pa mi povej, kako z nosom narediš kaj dobrega?"
Drugi "Treniraj, da boš imel nos za dobre odločitve."

* * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

V prihodnjih tednih bomo predstavili red Šolskih Sester Notre Dame, ki so navzoče tudi v Sloveniji. Nam bodo kar same spregovorile o zgovodini tega reda in o svojih začetkih. Potem pa bodo nekatere sestre še same pričevale o svojem redovnem življenju in odločitev zakaj so vstopile v ta red...

Naša ustanoviteljica je blažena mati Terezija Gerhardinger (1797–1879), žena globoke vere, ki je vedno iskala božjo voljo, si  prizadevala za edinost in odgovarjala na pereče potrebe svojega časa.

V rojstnem kraju Stadtamhof pri Regensburgu (Bavarska) je obiskovala šolo Kornih sester de Notre Dame. Ko so šolo zaprli in sestre izgnali, je z dvanajstimi leti pod vodstvom stolnega župnika Mihaela Wittmanna sprejela mesto učiteljice na šoli. K ustanovitvi redovne skupnosti jo je vodil božji klic, da mu izroči sebe in svoje darove ter ljubezen do otrok in mladih. Hotela je pomagati do krščanske vzgoje in izobrazbe predvsem tistim, ki zaradi raznih oblik revščine te možnosti niso imeli. Njen moto je bil, da z vzgojo in izobrazbo žene in matere lahko spremenimo celotno družbo. Mati Terezija je kongregacijo utemeljila v evharistiji, jo zasidrala v uboštvu in posvetila Mariji. Skupnost je hitro rasla, zato je lahko tudi v manjših krajih ustanavljala različne šole, domove za otroke s posebnimi potrebami, ljudske kuhinje in sirotišnice.

Šolske sestre de Notre Dame so prišle iz Gorice med slovensko ljudstvo leta 1886 v Šmihel pri Novem mestu, dve leti za tem pa še v Trnovo pri Ilirski Bistrici. V Šmihelu so prve tri sestre takoj začele z dekliško šolo ter poukom za dekleta in žene, ki so se želele naučiti branja, pisanja in računanja. Kmalu so odprle oddelek za gluhoneme deklice, to je bila prva tovrstna šola v slovenskem jeziku, pozneje pa še meščansko in gospodinjsko šolo, trgovski tečaj in otroški vrtec. V zavodu so stanovala dekleta iz okolice, v njem je bila tudi šolska kuhinja, kjer so učenke lahko dobile brezplačen topel obrok. Poleg šolskega in vzgojnega dela so sestre poučevale tudi privatno, predvsem tuje jezike ter glasbo.

Se nadaljuje...