KRIŠTOFOVA NEDELJA (XXX, leto B, 31. teden, 26. 7. 2015)

Uvodnik

Zaupanje in odgovornost

"Ta človek je pa res simpatičen", pravimo, če je nekdo prijazen, se ob njem počutimo dobro in je ustrežljiv. Simpatične ljudi imamo radi okoli sebe. V takšni podobi se nam prikazuje tudi Jezus sam, kot Dobri pastir. Ni mu vseeno za naše življenja, v njem je Očetova pastirska skrb. Istočasno pa nas opogumlja, da bi tudi mi bili pastirji drug drugemu. Ta pastirski odnos med nami pride posebej do izraza, kadar smo v vozilu. Zaupani so nam sopotniki, z nami so v prometu tudi drugi udeleženci.

Kadar se kdo odpravlja od doma, mu zaželimo: "Srečno pot, pazi, da se ti kaj ne zgodi, zdrav se vrni domov!" Zaželimo mu varno in srečno pot in spet veselo snidenje. Pri teh dobrih medsebojnih željah ni samo vljudnost in naklonjenost, ampak tudi zavest, da je na vsaki poti tudi nevarnost in negotovost, ki spremlja vsako potovanje. Hkrati pa upanje, da se ne bomo zapletli v kakšno nesrečo ali povzročili škodo. Zaupanje igra veliko vlogo. Tudi v svetem pismu imamo takšen primer, ko nam opisuje mladega Tobija, ki ga na poti spremlja angel Rafael. Opozarja ga na nevarnosti, mu pomaga v stiskah in ga zdravega pripelje nazaj domov. Kot kristjani verujemo, da nas Bog spremlja in po angelu varuje na naših poteh. Kolikokrat smo že tudi sami po srečnem preživetju v kritičnih situacijah, dejali: "Hvala Bogu! Imel sem srečo, me je pa res sam angel obvaroval." Mnogi se zatekajo k sv. Krištofu, zavetniku popotnikov, z zaupno molitvijo, drugi pa so prepričani, da jih bo pred nevarnostmi obvarovala podobica, nalepka ali obesek. Vendar Božji blagoslov, molitev k angelu varuhu in priprošnja sv. Krištofa nas ne odvezuje od naše osebne odgovornosti. Ravno v cestnem prometu neštetokrat doživimo, da neodgovorni in lahkomiselni vozniki postavljajo v nevarnost sebe in druge.

Naj ne bodo naši prevoženi kilometri opremljeni le z najnovejšo tehnologijo in končnim ciljem v GPS – u. Naj bo pot tudi spoznanje o lepoti narave, krajev in ljudi, ki jih srečamo, da se ustavimo in si v počitku napolnimo dušo, predvsem pa, da na poti odgovorno ravnamo. Če ob tem začutimo varnost in odgovornost, bomo doživeli tudi veselje in mir in se bomo srečno pripeljali do naših ciljev.

Kristina

Obvestila

Danes, 26. julij 2015, obhajamo 17. nedeljo med letom, Krištofovo nedeljo:

• Pri vseh sv. mašah bo blagoslov avtomobilov. Vozniki smo povabljeni, da darujemo primeren dar v zahvalo za srečno prevožene poti in kilometre. Dar lahko oddate v poseben nabiralnik. Zbrane darove bomo oddali v Misijonsko pisarno, kjer bodo denar namenili za nakup novih avtomobilov za naše misijonarje.
• Župljani podružnice sv. Štefana obhajajo slavje podružničnega žegnanja. Sv. maša bo tudi v tamkajšnji cerkvi ob 10.00 uri.
• ob 15.00 uri bodo v cerkvi ŽMB na Hribcah molitve za mlade iin družine.

Za čiščenje župnijske cerkve ste v soboto, 1. avgusta ob 8.00 uri na vrsti farani Dol.

V tem tednu naši "zvončki" odhajajo za nekaj dni na počitnice na Krk, v vasico Risika. Želimo jim, da bi se imeli lepo in da bi uživali v morskih radostih.

Danes teden bo žegnanjska nedelja pri sv. Andreju. Sv. maša bo ob 10.00 uri, maševal bo prof. Bogdan Dolenc.

Ob 7.00 in 10.00 uri bo v župnijski cerkvi maševal g. Jožef Lap.

V času moje odsotnosti, se v primeru pogreba obrnite na go. Mari Vesel (tel.: 031 279 370) in boste lahko vse uredili v župnijski pisarni.

Oratorij 2015 z naslovom "Hočem biti svet", bo v naši župniji potekal od 18. do 22. avgusta. Čim prej oddajte prijavnice, ki jih dobite ob oznanilih in na spletu.

* * * * * * * * * * * * * * * *

V petek, 3. 7. 2015, smo se skavti popotniki in popotnice podali na potovalni tabor. Obiskali smo Prlekijo, ki ji pravijo tudi dežela sonca - kar ji v tem času popolnoma ustrezalo . Začeli smo v Ptuju, pot nadaljevali preko Ormoža, Hum, Svetinje, Jeruzalem, Ljutomer, Veržej in Murska Sobota. Na poti nas je spremljal svetopisemski lik David, osrednja misel "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" ter seveda vročinski val. Pot nas je peljala preko poljan, ravnin, v gorice, preko vinogradov in nazaj v dolino do reke Mure. Spoznali smo prelep konec Slovenije s prijaznimi domačini. Hkrati pa smo si že zadali nekaj ciljev za prihodnost, da se v te kraje še vrnemo.

zapisala Kristina Novak

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

USMILJENKA – naša rojakinja

S. Sabina (Pavla) Avbelj je bila rojena l. 1933 na Hlevah (sedaj Ples, v župniji Peče) v družini šestih otrok. Še danes je s svojo preostalo družino zelo povezana in kljub svojim 82 letom zelo rada pride na vsa slavja, še posebej na Jernejevo nedeljo v Peče. V cerkvi, kjer je bila krščena, je tudi prepevala v zboru in, ko je bilo to še zelo nenavadno, pri tedanjemu župniku g. Pečku brala berila ter celo pasijon. Iz svoje družine je, poleg dobre vzgoje, odnesla tudi ljubezen do molitve. Njen brat pravi, da je kar naprej "gulila" rožni venec. Bila je lepo, močno in veselo dekle, tako da tudi snubcev ni manjkalo. Ampak njena pot je šla drugam: k usmiljenkam. Poslanstvo in sloves sester usmiljenk pa je neizbrisno povezano z delom v bolnicah in podobnih ustanovah. Bolnišnic pred vojno in še po njej si sploh ne moremo predstavljati brez njih. Kako aktualno tudi danes, ko nikakor ne zmoremo reforme vzdržnega zdravstvenega sistema! Komunizem jih je še posebej v Sloveniji kruto preganjal. Do od leta 1946-47 je bilo iz bolnišnic odpuščenih 245 sester, 8. marca 1948 pa so bile iz bolnišnic odpuščene vse sestre. Po odpustu iz bolnišnic in vzgojnih ustanov v Sloveniji, so šle sestre začasno k domačim, nekatere pa že takoj proti Beogradu, Makedoniji in na Kosovo, kjer so bile lepo sprejete in so nadaljevale svoje poslanstvo. Tam so še danes najboljše medicinske sestre in zdravnice, ki so rešile hude težave marsikatere bolnice. Tako je tudi Pavla našla pot do njih in to kar naravnost v Beograd. Letos mineva že 56 let od tega pogumnega koraka. In še danes, kot vse svoje redovno življenje, pomaga bolnim in ostarelim v samostanu in sestrskem v domu v Mengšu. Njena pot jo je iz vojaške bolnice v Beogradu preko Kosova (delala je v bolnici v Peći), po ovinkih (Volasko pri Reki) vodila nazaj v Slovenijo. Najprej v Rako pri Krškem, kjer so se sestre borile z revščino in preživetjem. Naslednja postaja je bil Slovenj Gradec in nato dom počitka v Mengšu, kjer je tudi ostala ter poleg službe skrbela za bolne sestre. Izjemen zgled!
 

Na spletni strani: http://www.usmiljenke.si/?id=671&fmod=0) najdete povezavo za film o Hčerah krščanske ljubezni - usmiljenkah.

Lojze