13. nedelja med letom (XXX, leto B, 27. teden, 28. 6. 2015)

Uvodnik

Vsako leto težko čakam novomašno številko Družine in tudi letos je bilo tako. V njej vedno najprej pogledam kateri so pogumni fantje, ki so odgovorili na Božji klic in izbrali pot duhovništva.

Zadnja leta večkrat slišim kako je malo novomašnikov, kako se nam obeta, da jih bo še manj… Letos pa sem pomislila, da bi lahko na to pogledala z druge (pozitvne) plati. Namesto, da "jamram", kako je malo duhovnikov, lahko rečem Bogu hvala za vsakega letošnjega novomašnika. Bogu hvala, da so se odločili in vztrajajo na tej poti. Morda oz. zagotovo tudi po zaslugi mnogih, ki molijo (molimo) zanje. Bogu hvala, da smo imeli letos ta "privilegij", da je bil celo leto med nami diakon Aljaž, ki ravno danes na nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla, že obhaja svojo novo mašo. Naša zahvala Bogu gre tudi za novomašnika Blaža, ki se ga gotovo še dobro spominjamo in za vse ostale novomašnike. Naj pa ne ostane le pri tem, ampak jih podprimo s svojo molitvijo tudi v prihodnje, da bodo na tej poti mogli vztrajati in prinašati Jezusa v ta svet.

Ker pa so bili skoraj vsi duhovniki, tudi naš g. župnik, posvečeni na praznik sv. Petra in Pavla ali pa v dnevih blizu, v našo zahvalo in molitev vključimo tudi njih. Kakšen dar je imeti v svoji sredi duhovnika, ki nam deli zakramente, oznanja Božjo besedo, moli za nas… se verjetno vse premalo zavedamo. Če imamo kdaj priložnost slišati kakšnega misijonarja, kako veliko področje obsegajo njihove župnije in kako ima samo enkrat na mesec mašo v določeni oddaljenih in težko dostopnih krajih se zavemo, da smo res bogato obdarjeni. 

Zato Bogu hvala za vsakega letošnjega novomašnika. Tej zahvali pa seveda takoj dodamo prošnjo, da bi nam Gospod še dal novih duhovnikov po Jezusovem srcu.

Zalka

Obvestila

Danes, 28. junij 2015, obhajamo 13. nedeljo med letom:

• ob 15.00 uri bodo v cerkvi ŽMB na Hribcah molitve za novomašnike.

Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pripomogli k lepemu praznovanju sv. birme v naši župniji. Še enkrat se je pokazalo, da je praznovanje lepo, če se vsak potrudi po svojih močeh in prispeva svoj delež pri skupnem prizadevanju.
Še posebej iskrena hvala staršem naših birmancev za ves trud!

V tem tednu bom obiskoval ostarele in bolne po domovih.

Jutri, ponedeljek 29. junij, je praznik apostolov Petra in Pavla. Sv. maši bosta ob 9.00 in 19.00 uri.

Za čiščenje župnijske cerkve in župnišča, ste v soboto, 4. julija ob 8.00 uri na vrsti farani Detelove, Tomanove in Čebulovne.

V nedeljo, 5. julija, bo ob 10.00 uri v župnijski cerkvi slovesnost zlate maše, ki jo bo obhajal naš moravški rojak, g. France Urbanija. Veseli smo, da g. France prihaja v teh dneh v Slovenijo in da bo med nami in z nami praznoval zlatomašni jubilej. Ne samo zato, ker je 50 let mašništva znamenje zvestobe in služenja v Cerkvi, tudi zato, ker je g. France večino svojega življenja preživel v daljni Argentini, bo nedeljski dogodek prav gotovo poseben in vesel. Prav je, da mu tudi mi kot njegova "rodna" župnija, izkažemo spoštovanje in zahvalo za njegovo mašništvo. Zato ste povabljeni k pripravi na ta praznik in k udeležbi zlatomašnega jubileja.

Še nekaj iz njegovega življenja:

• G. zlatomašnik, France Urbanija se je rodil 26. oktobra 1938 v Soteski pri Moravčah.
• Maja 1945 mora družina (oče Franc, mama Marija, brat in sestra) bežati iz rodnega kraja in iz Slovenije, da bi si rešili življenje.
• Do leta 1948 je družina v begunskih taboriščih Lienz in Spittal; tam je France obiskoval šolo; rodita se še dve sestri.
• V Argentini se šola najprej pri Salezijancih, nato pa v Rožmanovem zavodu v Androgueju konča šolo in nadaljuje bogoslovne študije v slovenskem semenišču.
• V duhovnika je posvečen 8. decembra 1964, za novomašno geslo si izbere Jezusove besede: »Vzemi svoj križ in hodi za menoj«
• Dve leti je kaplanoval pri slovenskem duhovniku Marku Mavriču v župniji San Francisco Solano.
• 1967 – 1973 deluje kot perfekt v Rožmanovem zavodu.
• 1973 – 1976 kaplan v župniji Sagrada Familia
• 1976 – 1985 župnik župnije Nuestra Senora de Lujan
• 1986 – do danes župnik župnije Sagrada Familia v Berazateguiju, vmes pa je opravljal še več odgovornih služb (vikar) v škofiji Quilmes.

Preteklo soboto, so zakrament sv. zakona sklenili: Gordana Stijaković in Mitja Štimac ter Marija Podmiljšak in Boštjan Mihalič. Želimo obilo Božjega blagoslova.

DVD slavja sv. birme dobite v župnijski pisarni.

Ponovitev nove maše Blaža in Aljaža bo v nedeljo 12. julija ob 10.00 uri.

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Poslanstvo nevladne organizacije Jezuitskega združenja za begunce Slovenije  za katerega sem odgovoren se osredotoči okoli treh ključnih besed. Služiti, spremljati, in zagovarjati. Služimo, spremljamo in zagovarjamo pravice prosilcev za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v Azilnem domu (Ljubljana-Vič), nedokumentiranih tujcev v Centru za tujce (Postojna), ter beguncev ne glede na raso, vero ali narodno pripadnost. Torej pomagamo vsem ljudem, ki so na poti.

Trenutno so glede na situacijo beguncev v Evropi najbolj na udaru državi kot so Italija zaradi otoka Lampedusa, ki so vrata v Evropsko unijo in tudi Grčija, saj iz Turčije prihajajo ljudje na grške otoke. Iz Libije, kjer so po padcu polkovnika Gadafija razmere kaotične prihajajo vedno nove barke ljudi, ki gredo na riskantno pot prečkanja Sredozemlja. Mnogi te poti ne preživijo, tako da je Sredozemlje največjo pokopališče tistih, ki niso uspeli prečkati morja.

Tako Italija kakor tudi Grčija obe ne moreta več nositi bremena beguncev sami. Zato je Evropska komisija prišla na idejo o sistemu kvot, ki bi si jih razdelile evropske države. Torej vse v duhu solidarnosti in predvsem delitvi bremen.

Povabljeni smo, da beguncem izrazimo dobrodošlico. Mogoče je prav to najtežje, ker imamo razne predsodke ali nimamo izkušenj. Prav iz ne-izkušenj prihajajo tudi mnogi strahovi še posebej v stiku z ljudi drugačne kulture, narodnosti ali rase.

Torej sočutje, empatija in solidarnost so potrebni za tiste, ki jih srečamo v Azilnem domu ali v Centru za tujce, ali za tiste ki se želijo integrirati v slovensko družbo. Naj na begunce (kakor tudi na tujce in migrante) ne gledamo kot na nek problem ampak kot priložnost. Sprejmimo jih v pozitivnem duhu kot priložnost za njih in tudi za vse nas v naši domovini.  

Robin Schweiger