11. nedelja med letom (XXX, leto B, 25. teden, 14. 6. 2015)

Uvodnik

Prišla je žetev

"In govoril je: Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev."

Ciklus zrna pozna tri faze: setev, rast in žetev. Vse te tri faze so omenjene v priliki, ki smo jo poslušali in govori o Božjem kraljestvu. Ustavimo se ob tretji fazi, pri žetvi. Ta tudi ustreza sedanjemu letnemu času. "Junija vzemi srp v roke," pregovorno pravijo kmetje.

Kaj na duhovnem področju pomeni žetev, nam pove Jezus sam, ko komentira priliko o pšenici in ljuljki:

"Žetev je konec sveta … Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč … Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta" (Mt 13,39–43).

Žetev torej pomeni sklepno dejanje zgodovine, vesoljno sodbo. Vsi se bomo namreč morali pojaviti pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal dobro ali slabo.

Ko govorimo o sreči blaženih v nebesih, je najpogostejši ugovor ljudi naslednji: »Kaj bomo delali vso večnost v nebesih? Gledali bomo Boga iz obličja v obličje; prav, toda ali se ne bomo tega večnega početja naveličali?« Normalno je, da tako razmišljamo, ker živimo med snovnimi stvarmi in iz izkušnje vemo, da nobena stvar, nobena prireditev ali dogodek, nobeno bitje, pa naj bo vse to še tako popolno, ne zmore v neskončnost zadržati naše pozornosti in ohraniti nenehnega zadovoljstva.

Toda v večnem življenju ne bo tako. Sv. Avguština pravi: "Nihče naj se ne boji, da se bo dolgočasil, nihče naj ne verjame, da bo tudi tam dolgčas. Ali se zdaj dolgočasiš, ko si zdrav? Vsaka stvar v tem življenju na koncu človeka utrudi; zdravje pa nikoli ne utrudi. Če te zdravje ne utruja, ali te bo utrudila nesmrtnost?"

Naj nam ne bo žal setve, rasti in žetve v duhovnem življenju.

Kristina

Obvestila

Danes, 14. junij 2015, obhajamo 11. nedeljo med letom:

• ob 15.00 uri bodo v cerkvi ŽMB na Hribcah molitve za mir in spravo.

Pred nami je praznik sv. birme, ki ga bomo obhajali v nedeljo 21. junija:

• V tem tednu poteka birmanska devetdnevnica. Birmanci imate ponedeljek, torek in sredo spovedovanje ob 18.00 uri.
• V sredo bo čiščenje cerkve. Starši lahko pridete že od 15.00 ure naprej. Naprošeni ste, da imate nekaj "orodja" s seboj: krpe, vedra, metle, … Ker cerkev še ne bo počiščena do devetdnevnice, bo ta dan sv. maša na Hribcah.
• V četrtek bo srečanje z birmovalcem. Pomožni ljubljanski škof, dr. Franci Šuštar se bo ob 18.00 uri srečal s starši, botri in birmanci. Birmanci skupaj s svojimi animatorji pripravite predstavitev po skupinah. Ta dan imate starši priložnost za spoved med sv. mašo. Spovedoval bo g. birmovalec.
• V petek bo med nami prav tako tuj spovednik že pred sv. mašo.
• Slovesnost sv. birme bo v nedeljo, 21. junija ob 10.00 uri. Skavti ste naprošeni za strežbo po birmi pred cerkvijo.Tudi ostali farani ste povabljeni, da v tem tednu še posebej molite(mo) za naše birmance. "Skriti" molivci pa ste naprošeni, da v teh dneh poveste  birmancu za katerega ste v teh mesecih molili. Prosimo Svetega Duha za obilje njegovih darov, ki naj okrepijo našo vero.

V soboto, 20. junija je na Brezjah srečanje bolnikov, starejših in invalidov. Odhod je ob 8.00 uri izpred župnišča.

Danes teden, 21. junija bo ob 16.00 uri sv. maša na Limbarski gori.

V tem tednu sta sv. krst prejeli: Zarja Prebil in Nika Štimac. Novokrščenkam, njihovim staršem in botrom vsa župnija iskreno čestita. 

Z današnjo nedeljo Aljaž zaključuje svoj "staž" diakonskega služenja v naši župniji. Letos je bilo prvič, da je med nas prihajal diakon (Blaž in Bernard sta bila študenta 4. letnika teologije). Tudi Aljaž se je po pričakovanju zelo hitro vživel v našo župnijo. Zelo skrbno se je pripravljal na veroučne ure in na mladinska srečanja. Zelo hitro so mladi navezali prijateljske stike z njim. In prepričan sem, da je bilo veliko takega, kar bo mladim ostalo v spominu in v duhovno pomoč za prihodnost. Aljaž se je izkazal kot odličen pevec in nam pri mnogih mašah in praznikih polepšal doživljanje prazničnosti. Tudi njegov smisel in občutek za liturgijo smo lahko vedno znova opazili. Njegova velika pomoč v naši župniji (poleg naštetega) je bilo tudi obhajanje bolnih in ostarelih. Tudi v tem je bil zelo pozoren in skrben. Zanj obiski niso bili samo neka "dolžnost", ampak prinašanje božjega bolniku in hkrati priložnost za kratek človeški pogovor. Prepričan sem, da je Aljaž tudi v molitvi "prinašal" pred Boga naše mlade in vso našo župnijo. Zanimive in poučne so bile tudi njegove pridige.
Zato se v svojem imenu in v imenu naše župnije Aljažu zahvaljujem za njegov zgled v molitvi in za vse kar je v teh mesecih storil in se resnično trudil za našo župnijo. Hvala Aljaž. Obljubljamo ti, da bomo v teh dneh še posebej molili zate, ko boš čez nekaj dni prejel mašniško posvečenje. In naše vezi bodo ostale tudi v prihodnje. Bog te živi!

* * * * * * * * * * * * * * * *

Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka; obilno zemlja rodi.

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KAKO SEM PRIŠEL K JEZUITOM

Bil sem ministrant in za jezuite nisem vedel. Naš župnik je bil "gospod", vsako leto enkrat pa je prišel v Sorico na kratek dopust "kapcinar" in Škofje Loke, sem ga pa videl samo na cesti, ko se je sprehajal. Videl sem, da ima dolgo brado in rjavo kuto. Potem pa sta prišla na misijon še "patra" Demšar in Žužek in tu se je začelo. "Pater" Žužek (desetletnemu ministrantu je to zvenelo mogočno, nekako tako kot "patriarh") me je med počitnicami povabil na duhovne vaje za ministrante v Borovnico, skupaj s sošolcem, ki pa kasneje ni ostal pri jezuitih in tudi duhovnik ni. (V Borovnico naju je peljal soriški "gospod" in naju učil: "Ne reče se kva, ampak prosim.")

Po končani osnovni šoli nas je pater Žužek povabil, da gremo v jezuitsko malo semenišče v Dubrovnik v Dalmaciji na Hrvaškem, kjer sem se naučil plavati in ob tem spil tudi kar nekaj morske vode. "Silom prilika" sem se naučil tudi hrvaščine. Iz latinščine smo prevajali, kako bi lisica rada jedla grozdje, pa ga ni dosegla. Ker je bila zvita, je rekla, da je grozdje kislo. Jaz še nisem vedel, da je na Hrvaškem lisica "lukava", ne zvita, zato sem napisal "zvita". Sosed Bosanec je od mene prepisoval. Ko pater Mort prinese nazaj latinske naloge, se drži za glavo: "Šta sve pišu: ima čak i 'sveta' lisica." Seveda, moj sosed je videl "sveto" lisico, "zvita" mu pa ni bila znana.

Ali bi šel k jezuitom, če bi poznal tudi frančiškane, salezijance ali druge redovnike - na "gospoda" nisem mislil - in če me ne bi "pater" že v 5. razredu osnovne šole presenetil z duhovnimi vajami za ministrante? Ne vem. Bog ve.

p. Franc Kejžar