Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 26. 04. 2015

4. velikonočna nedelja (XXX, leto B, 18. teden, 26. 4. 2015)

Uvodnik


POT LUČI

Velikonočni čas je pot luči in veselja. Je pot, ki se vije od praznega groba iz katerega je "Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, da bi tudi tudi mi stopili na pot novosti življenja." (prim Rim 6,4). Jezusovo vstajenje ni le izpolnitev davnih prerokb, da ne bo "prepuščen podzemlju", ampak je najvišji izraz božje ljubezni do njegovega ljudstva. Vsi vstajenjski dogodki kažejo na pot luči po kateri naj vsak hodi svojemu zveličanju naproti. Kot pravi psalmist "Pošlji svojo luč in svojo zvestobo, ti naj me vodita; naj me pripeljeta k tvoji sveti gori, k tvojemu bivališču… Zakaj v tebi je izvir življenja, v tvoji luči vidimo luč." (Ps 36,10 in 43,3). Gospod je vekomaj zvest in prav zvestoba je najznačilnejša drža pastirja. Kristus, Dobri pastir, ki hodi pot luči s svojo Cerkvijo tudi danes, je pastirsko nalogo zaupal najprej Petru in njegovim naslednikom: papežu in škofom ter po njih duhovnikom in drugim služabnikom Cerkve, pa tudi vsem krščenim, da bi ga posnemali. Kako smo lahko danes "Dobri pastirji"? Tako, da posnemamo Njegovo požrtvovalnost, s katero varuje in išče izgubljene in ranjene, da sočloveku izkazujemo dobroto in ljubečo skrb, da smo usmiljeni, saj On z usmiljenjem obsipa in kliče v svojo Cerkev tudi vse, ki so se znašli v "temni dolini". "Pravi pastir mora dišati po ovcah", pravi papež Frančišek. To pomeni, da jim mora biti blizu, se jih dotikati, prebivati z njimi: v trpljenju žrtev vojn in nasilja, tragedijah priseljencev na ladjah in zapuščenosti sto tisočih pregnanih iz svojih domov. Pa tudi v prizadevanju družin za vzgojo otrok, v zorenju mladih, iskanju pravičnih rešitev v politiki in gospodarstvu, v vsakdanjem življenju in delu v naši skupnosti. Pojdimo z Dobrim pastirjem na pot luči in veselja.

Lojze

Obvestila


Danes, 26. aprila 2015, obhajamo 4. velikonočno nedeljo ali nedeljo Dobrega Pastirja:

  • ob 15.00 uri bo pri Sv. Mohorju molitev Pot Luči za družine.

Zaradi prvomajskih počitnic v tem tednu ne bo verouka.

V času moje odsotnosti se v primeru pogreba obrnite na go. Mari Vesel (tel.: 031 279 370) in boste lahko vse uredili v župnijski pisarni.

Kot nekateri že veste, se je v petek, 17. aprila, zgodila nesreča, v kateri se je poškodovala naša zvonarka in zakristanka Marinka Vrečar. Vsi ji želimo čim hitrejše okrevanje. Skrb za zvonjenje je začasno prevzela Ivanka Prašnikar.

V ponedeljek, 20. aprila, je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo naš diakon Aljaž. Tako je dodal piko na i 6 – letnemu študiju teologije. Vsi mu ob tem dosežku čestitamo in se veselimo z njim. Želimo mu, da bo svoje teološko znanje koristno uporabljal v svojem duhovniškem poslanstvu na katerega se s svojimi sošolci pospešeno pripravlja. Letošnji novomašniki bodo posvečeni izjemoma nekaj prej, in sicer v soboto, 27. junija.

Prejšnjo nedeljo, 19. aprila, je praznoval svoj rojstni dan g. Viktor Primožič. Z malce zamude mu iskreno voščimo in želimo Božjega blagoslova. Še nekaj tednov prej, pa je rojstni dan in svoj 60-letni življenjski jubilej praznoval pater Jože Urbanija. Tudi njemu vsi želimo veliko blagoslova in zdravja.

V petek vstopamo v mesec maj, ki bo šmarnično obarvan. Na sam praznik se bomo ob 10.00 uri zbrali pri sv. Miklavžu, ob 19.00 uri pa bo sv. maša tudi v župnijski cerkvi. Šmarnice bodo vsak dan potekale v Moravčah (ob 19.00 uri), v Dešnu (ob 19.00 uri), v Vinjah (ob 20.00 uri) in na Limbarski Gori (ob 20.00 uri, razen ob nedeljah, ko bodo ob 16.00 uri s sv. mašo). Ob nedeljah bodo šmarnice tudi na Hribcah ob 15.00 uri. Otroci boste vsak dan dobili par sličic (dve enaki). Ko jih boste zbrali nekaj parov, se boste že lahko igrali igro: spomin. Kdor bo vztrajen, bo tako zbral vseh 30 parov.
Lepo vabljeni birmanci (vsaj polovico šmarničnih dni) in prvoobhajanci, ki upam, da boste redno hodili k šmarnicam. Seveda povabljeni tudi drugi veroukarji in starši, ter mlajši.
Naj nas šmarnična pobožnost tudi letos utrjuje v ljubezni do Marije, ki naj nam izprosi milostnih darov.

V nedeljo 3. maja bodo med nami pri obeh sv. mašah mladi iz skupine Pota, ki bodo pomagali misijonarjem na Madagaskarju pri vodenju oratorijev. Povabljeni tudi, da jih podpremo s prostovoljnimi prispevki.

* * * * * * * * * * *

REALIZEM
Dva moška se pogovarjata:
"Moja tašča je angel!"
"Ti imaš pa res srečo, moja je še živa."smiley

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

27
PONEDELJEK

Dan upora
Cita, dekla, devica
Hozana Kotorska, devica
MKA 19.00 + Slavka Mrčun

28
TOREK

Peter Chanel, mučenec
Ludvik Montfortski, red. ust.
Vital, mučenec
M 19.00 + obe Katarini Urbanija

29
SREDA

Katarina Sienska, devica
Robert Flamski, opat
Sever, škof
    NI SVETE MAŠE

30
ČETRTEK

Pij V., papež
Jožef Cottolengo, redovnik
Rozamunda, spokornica
M 19.00 + Doroteja Pergar (Dole pri Krašcah)

1
PETEK

Jožef delavec – praznik dela
Prvi petek
Oriencij (Iztok), škof
Sv. Mi. 10.00 + Lazovski, Kosovi in Viktor Šinkovec
M 19.00 + Jože Kosmač in starši (Moravče);
+ Zofija Lovše
Pobožnost prvega petka

2
SOBOTA

Prva sobota
Atanazij, škof
Boris Mihael, kralj
M 19.00 + Dolinarjevi;
+ Vinko Ravnikar, obl.;
+ Pavle Urankar (Vodice)
Pobožnost prve sobote

3
NEDELJA

5. velikonočna nedelja
Filip in Jakob ml., apostola
Teodozij Kijevski, menih

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 + Mektajnarjevi
ŽMB 15.00 ŠMARNICE
Sv. V. 16.00 + Jakob Ravnikar, obl.;
+ Ivan Trdin in Gobarjevi;
+ Pirovčevi

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran


Frančiškani OFM – Naš nadškof - frančiškan

Konec lanskega leta smo se v naši krajevni Cerkvi razveselili imenovanja novega Ljubljanskega nadškofa in metropolita, frančiškana Staneta Zoreta. Negova, širina, odprtost in bližina ljudem nas navdaja z upanjem  in veseljem, ki si ga je tudi on zapisal v svoje škofovsko geslo »Veselite se v Gospodu!« V pogovoru za PRO je zapisal: "Kar zadeva popravilo Cerkve … Sv. Frančišek ni začel popravljati drugih, ampak je po evangeliju v Kristusu prenovil samega sebe.« Navdušujoče!

"Ljubezen ne pozna meja in vedno potrebuje konkretnost, tako kakor je Jezus deloval in umrl v konkretnih življenjskih okoliščinah."

Vera… "Največjo vero sem srečal v Afriki, ko sem obiskal naše misijonarje, in na Brezjah. V Afriki sem prišel v cerkvico iz blata daleč v divjini. Za vrati je sedel, star, slep mož in molil rožni venec. Sam. In takrat sem zavzdihnil: 'Bog, ti si pa res velik! Kje vse imaš svoje 'postojanke'.' Na Brezje pa so prihajale mamice, ki so svoje otroke polagale na Marijin oltar. To je bila molitev brez besed, ki pa je tresla mogočne zidove." … "Ljudje, ki ne verjamejo v vstajenje in večno življenje, bi se morali vprašati, v kakšnega Boga sploh verujejo. Ali jih ta Bog ustvarja samo za ta svet, po katerem je vsega konec? Ali je vendarle naš bog Bog življenja, Bog vstajenja."

Trpljenje… "Na Sveti gori je v kapeli križ in na njem napis: Veruj v smisel trpljenja. S tisto mislijo sem se jaz veliko 'kregal'. Trpljenje ni smiselno, ampak je samo na sebi zlo, ki je prišlo po izvirnem grehu. Lahko ga pa osmisli naš odnos. Na Kalvariji imamo tri križe, troje trpljenj, dve postaneta smiselni, vodita v odrešenje in svobodo, eno v propad. Pa gre za enake okoliščine trpljenja."

Sožitje… "Osebno menim, da je konkurenca tudi sicer slaba in škodljiva. Ljudi obremenjuje že od vrtca naprej, dela jih nesrečne in nezadovoljne. In vendar kar naprej poslušamo: bodi boljši od drugih v šoli, pri študiju, v službi. Toda ne moremo biti od vseh boljši ... Ne smemo zapasti v to 'divjo jago' konkurence. Pravi model je dopolnjevanje, ne boj vseh proti vsem."

Frančiškani… "Vse ustvarjanje naših patrov skozi zgodovino vidim sidrišču - oznanjevanje evangelija. Tu pa naj se razvije tisto, kar je Bog komu dal. Eden bo oznanjal s čopičem, drugi z glasbo, tretji s pisanjem, četrti pa z molitvijo, iz katere živijo vsi trije prvi."

misli nadškofa Staneta Zoreta (različni viri), zbral Jože Kerin

p. Stane Zore