TIHA NEDELJA (XXX, leto B, 13. teden, 22. 3. 2015)

Uvodnik

"Kadar Cerkev pozabi na izkušnjo svoje lastne tradicije, jo sprejmejo druga gibanja. Tako je tudi s postom. Cerkev od svojega nastanka pozna postne vaje. Že v prvih stoletjih je postavila postna pravila. Vendar je v novem veku ta pravila čedalje bolj reducirala, dokler niso postala skoraj nesmiselna ... Sedaj imamo že postne klinike, ki izvajajo postne kure; gredo pa še naprej: z duhovnimi mislimi in potmi poglobijo čisto telesni post. Kdor se posti čuti, da ne gre le za hujšanje, ampak za nov odnos do življenja, za novo ravnanje z jedjo in pijačo, pa tudi z delom in življenskimi navadami."

Tako in podobno o postnem času razmišlja eden najbolj plodovitih duhovnih pisateljev našega časa, nemški benediktinski opat, Anzelm Grün. In res, če nekako razmišljamo v tej smeri spoznamo, da so nam kristjanom post "ukradli" drugi. Post propagirajo v medicini in zdravstvu. Potreben je v športu in v svetu manekenstva. Mi kristjani pa, kot da smo pozabili na to razsežnost našega duhovnega življenja. Sprijaznimo se s tem, da gre v glavnem za zoprne in neprijetne odpovedi v katerih pogosto ne vidimo pravega smisla in namena, Pri verouku se včasih tudi dotaknemo tega, koliko je pri otrocih (seveda na njihov način) razumevanja postnega časa. Razumljivo je, da so potrebni mnogi drobni, majhni koraki. Tudi modrost, da si ne "zadamo" (sebi in drugim) prevelikih odmerkov odpovedi in postnih vaj. Da bi potem počasi vstopili v pravo razumevanje postnih vaj, ki niso sama sebi namen. Post je "pridobivanje" božjega Duha, ki nas vodi v izbirčnost in izbiranje. Da ne "pojemo" (zaužijemo) vsega kar nam ponuja ta svet. Ampak, da znamo z Njegovo pomočjo počasi sami razločiti, kaj je dobro in prav in koristno. Še zdaleč ni vse enako dobro in prav. Presojajte, preizkušajte in kar je prav ohranite, pravi modri in preizkušeni apostol Pavel. Tudi nas vse naj današnja "tiha" nedelja spodbudi za to naporno pot "razsvetljenja" našega duha in srca.

Župnik

Obvestila

Danes, 22. marca 2015, obhajamo 5. postno nedeljo ali Tiho nedeljo:

• Po sv. maši bo možno dobiti oljčne vejice za blagoslov zelenja na CVETNO nedeljo. Darovi bodo namenjeni za obnovo revnih primorskih cerkva.
• Ob 15.00 uri bo molitev križevega pota iz Podstrani, ob 16.00 uri pa bo sv. maša pri sv. Mohorju.

V naslednjem tednu bo spovedovanje veroukarjev med veroučnimi urami. Tudi sredina jutranja skupina pridete k sv. spovedi zjutraj, ker bo v sredo sv. maša ob 10.00 uri.

Za vse ostale bo spovedovanje prihodnjo (cvetno) nedeljo. Pater Andrej in kapucin Matej bosta med nami že od 6.15 do 12.00 ure. Popoldne pa se zberemo ob 15.00 uri (križev pot); spovedovanje bo do 18.00 ure.
Kdor pa želi spoved opraviti kje drugje, bo možnost v petek, 27. marca. V Mengšu in Domžalah bo celodnevno spovedovanje (od 8.00 do 18.00 ure).
Ker je spoved najpomembnejši korak v pripravi na velikonočno praznovanje, naj vsak zares poskrbi za to dejanje sprave do samega sebe, do drugih in do Boga.

V sredo, 25. marca, je praznik Gospodovega oznanjenja. Sv. maši bosta ob 10.00 in ob 18.00 uri. Kristjani ta dan praznujemo tudi materinski dan. Tako kot je Marija sprejela napoved rojstava, tako se tudi vsaka mati razveseli rojstva vsakega otroka. Zato je prav, da se na ta praznik zahvalimo za dar materinstva in očetovstva. Med večerno sv. mašo bo kratek kulturni program, kjer nam bodo mladi iz KID Limbar uprizorli kratko igrico "Dva računa" ter pevski zbor Zvončki zapel nekaj pesmic.
Hkrati se na ta praznik končuje teden družine. Še naprej radi molimo za naše družine, da se bomo vedno zavedali tega dragocenega daru.

V četrtek, 26. marca, bo ob 19.00 uri srečanje za bralce beril v župnišču. Lepo vabljeni!

V petek, 27. marca bomo ob 17.30 uri izpred župnijske cerkve v procesiji šli do cerkve ŽMB na Hribcah, kjer bo ob 18.00 uri molitev KRIŽEVEGA POTA in sv. maša. Za veroučne učence 8. razreda je udeležba obvezna!

V soboto, 28. marca bodo ob 10.00 uri ministrantske vaje v župnišču.

Na cvetno nedeljo, oz. že v soboto zvečer bomo med sv. mašo poslušali pasijon (poročilo o Jezusovih zadnjih urah in o njegovem trpljenju).

Na cvetno nedeljo bo blagoslov oljk in zelenja pred vežicami na pokopališču ob 10.00 uri.

* * * * * * * * * * * * * *

Darovi vernikov

Duhovnik, rabin in pastor se srečajo in pogovor nanese tudi na vprašanje darov vernikov. Kako jih porazdeliti med različne namene?
"Jaz na tleh narišem manjši krog," pravi duhovnik, "zbrani denar vržem v zrak in kar pade v krog je zame, kar pa pade izven kroga je za Boga."
"Jaz delam podobno," pravi pastor, "le da je to, kar pade v krog za Boga, kar pade izven kroga pa zame."
"Jaz pa nič ne rišem po tleh," razloži rabin. "Ves denar vržem v zrak in prosim Boga, naj obdrži zase, kar potrebuje, in vse kar pade nazaj na tla je moje."

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Klarise v Sloveniji

Red ubogih sester sv. Klare je v osmih stoletjih je obrodil bogate sadove svetosti. Enajst klaris je razglašenih za svetnice, 36 je blaženih, 9 pa je častitljivih Božjih služabnic. Posebno so znane kraljevska hči sv. Neža Praška, ki si je dopisovala s sv. Klaro in je ustanovila samostan v Pragi; sv. Koleta; velika mistikinja Veronika Guiliani; bl. Mala Celina.

Na Slovenskem je bilo včasih sedem klariških samostanov: v Mekinjah (od l. 1300), v Kopru, Celju, Šentvidu ob Glini na Koroškem, Škofji Loki, Gorici in v Ljubljani, kamor je pripeljala klarise iz Škofje Loke s. Marija Lukančič, ki je umrla v sluhu svetosti.

Avstrijski cesar Jožef II. je l. 1782 razpustil tudi klariške samostane, "ki so bili za državni blagor brez koristi". Slovenke so od tedaj odhajale na tuje. Tako je tudi Marija Kozina (1905–1996) iz Zapotoka pri Sodražici l. 1929 vstopila h klarisam v Splitu. 22-letna je smrtno zbolela za tifusom. Priporočila se je Božji služabnici s. Mariji Celini in se zaobljubila, da bo šla, če ozdravi, h klarisam. Ozdravela je ... Dobila je redovno ime s. M. Imakulata. Iz Splita je l. 1945 s tremi hrvaškimi sestrami odšla v Samobor, od koder se je skupnost preselila v Zagreb. Dolga leta je vztrajno molila, da bi Bog obnovil red sv. Klare v Sloveniji. Ko so se zbrale tri Slovenke (l. 1970 je vstopila s. M. Katarina, 1974 pa še s. M. Jozefina Petrič), so 1. 4. 1978 – ne da bi vedele – ravno ob 100-letnici rojstva male s. Celine, odprle novo skupnost v Nazarjah. Po dvesto letih so se klarise vrnile v Slovenijo. Bog je pošiljal nove poklice. Tako so lahko l. 2000 odprle hišo v Ljubljani v Dolnicah, l. 2012, ob 800-letnici Reda sv. Klare, pa še v Turnišču.

V Sloveniji se spet dviga k Stvarniku češčenje, zahvala in priprošnja sester klaris iz treh samostanov, podnevi in ponoči.