2. postna nedelja (XXX, leto B, 10. teden, 1. 3. 2015)

Uvodnik

Pred nekaj dnevi sem si ogledala dokumentarni film o Magdaleni Gornik. Globoko me je presunilo njeno življenje, ki je bilo polno trpljenja in bolečin, a je vse to vdano prenašala in darovala Bogu. Težko razumem, kako je možno, da Slovenci vemo tako malo o njej, saj njeno življenje samo zase pričuje o globoki povezanosti z Bogom. Menim, da je prav postni čas priložnost, da se spomnimo nanjo in njen zgled močne vere.

Že pri dvanajstih letih je doživela prvo srečanje z nebeško Gospo, pri trinajstih pa hudo zbolela in ohromela. Marija ji je naročila naj bolečine prenaša potrpežljivo in jih daruje Bogu ter ob tem misli na Jezusovo trpljenje. Istega leta so se začela redna zamaknjenja in videnja, ki so bila usmerjenja v posebno poslanstvo: trpeti in klicati k pokori. Od leta 1848 pa do svoje smrti ni Magdalena užila nobene zemeljske hrane več razen kapelj vode. Njena hrana je bila 47 let le sveta evharistija in nenavadna jed, ki jo je prejemala v zamaknjenju.

V adventu leta 1848 je prejela stigme, njena zamaknjenja in videnja pa so spremljali mnogi mistični pojavi. Magdalena je v stanju zamaknjenja opominjala in vabila k pokori, spreobrnjenju in zadoščevanju za žalitve in pomanjkljivo izkazovanje ljubezni Bogu. Govorila je tudi o Božji kazni, če do spreobrnjenja ne bo prišlo. Sicer pa so njeni govori osredotočeni na glavni cilj tega našega zemeljskega življenja: zveličanje vsakega posebej in s tem gledanje in slavljenje Boga.

Od 2. marca do 11. aprila 1852 je potekala cerkvena preiskava v župnišču v Sodražici. Sodraški župnik Lesjak in drugi bližnji duhovniki so se pretreseni prepričali o pristnosti mističnih pojavov in o tem, da Magdalena ni prevarantka. Magdalenina zamaknjenja, videnja, neuživanje hrane in drugi mistični pojavi so se nadaljevali do njene smrti na prvo postno nedeljo, 3. februarja 1869. Magdalena je umrla v zamaknjenju.

Katarina

(Vir: http://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/CV.html)

Obvestila

Danes, 1. marec 2015, obhajamo 2. postno nedeljo:

• Ob 15.00 uri bomo v cerkvi ŽMB na Hribcah molili KRIŽEV POT za nove duhovne poklice.

Danes boste dobili posebne glasovnice z navodili, ki jih boste odnesli domov in jih prinesli nazaj prihodnjo nedeljo, 8. marca. Na njih boste napisali osebe, ki jih boste volili za novi ŽPS.

V tem tednu je zopet reden verouk.

V tem tednu bova z diakonom Aljažem obiskovala bolne in ostarele po domovih.

Veroukarji in starši povabljeni, da se udeležite molitve križevega pota. Vsak postni petek je križev pot ob 17.00 uri iz Podstrani in ob nedeljah ob 15.00 uri na Hribcah. Vzemite si čas za to lepo molitev, ki nas odpira za skrivnost našega odrešenja. Veroukarji boste dobili podobice, ki jih nalepite v liturgične zvezke. Vrednost in pomen postnega časa je tudi v tem, da nekaj storimo za naše duše.

Postavili smo velikonočno drevo, ki ga boste veroukarji napolnili z dobrimi deli in odpovedjo razvadam. Iz kartona izrežite "pirhe" in napišite, katera dobra dela ste naredili ali čemu ste se odpovedali. Lahko tudi darujete kakšen skromen dar za uboge.

V petek, 6. marca, pridete h križevemu potu v Podstran ob 17.00 uri vsi birmanci. Udeležba je obvezna!

V petek, 6. marca  in soboto, 7. marca, bodo v Dom duhovnih vaj na Mohorju prišli Vito Urbanija in njegovi sošolci, bogoslovci 2. letnika. Z njimi bo tudi njihov "špiritual", duhovni vodja. Opravili bodo krajše duhovne vaje. Prav je, da za njih molimo v teh dneh.

Vsako leto se zberejo mladi iz naše dekanije na 3. postno nedeljo k molitvi križevega pota. To se bo zgodilo v nedeljo, 8. Marca, ob 15.00 uri v Podstrani. Mladi iz naše župnije pripravite 7. in 14. postajo. Tematika letošnjega križevega pota je družina. Vsi mladi: skavti, animatorji, mladinska skupina, starejši ministranti in ostali za lepo vabljeni.

* * * * * * * * * *

Čudež

Irec se vrača z romanja v Lurd. Na carini mu preiščejo prtljago.
"Kaj pa imate v tej steklenici?" vpraša carinik.
"Lurško vodo," je odločen Irec.
Carinik mu seveda ne verjame, zato steklenico odpre in povonja vsebino: "Gospod, to je čisti konjak!"
"Kaj? Saj to je čudež! Marija, hvala ti, hvala!!!" vzklikne 'presenečeni' Irec.

Pisma otrok

Dragi Bog, ne skrbi zame. Vedno, ko grem čez cesto, pogledam na levo in desno.

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

RED UBOGIH SESTER SVETE KLARE (KLARISE)

Kakor druge velike redovne skupnosti, ima tudi frančiškanska svojo žensko vejo. Ustanoviteljica je Sv. Klari Asiška (1193 – 1253), "Bogu nadvse ljuba devica, prva sadika, ki je razširila svoj vonj kot nežna pomladna cvetica in je zablestela kot najsvetlejša zvezda" (Legenda Major 4,6).

Po zgledu Sv. Frančiška se je Klara, "uboga gospa", odločila za pot "najvišjega uboštva", za evangeljsko obliko življenja, "ki ga je prebila v tihoti in ljubezni  kontemplativnega življenja, zaprta s svojimi sestrami v očarljivem in mističnem miru samostana sv. Damjana; v vsakdanjem delu, v molitvi in premišljevanju, v povezanosti z Marijo v skrivnosti odrešenje, v zrenju Gospodovega obličja in v želji da ga posnema" (Klara, jasna in bleščeča, po zaslugah vsa žareča, Zbornik simpozija, Nazarje 2004, str. 5-6). In v tem ji njene hčere v okoli 900 samostanih po vsem svetu že 8. stoletje sledijo in so, kakor jim je v pismu ob potrditvi "Načina življenja" zapisal papež Inocenc IV, "…s prezirom zavrgle nečimrnost in nasladnost sveta ter ste se, hodeč po stopinjah Kristusa in Njegove presvete Matere, odločile, da boste živele v klavzuri in služile Gospodu v največjem uboštvu, da bi se Mu mogle svobodno posvečati." (prav tam, str. 10)

Sestre klarise želijo po naročilu njihove prve in najvišje opatinje Matere Sv. Klare "Spolnjevati sveti Evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa", biti  v polni predanosti Bogu, za vedno v skritosti klavzure, neprestano v molitvi in premišljevanju prisotne pred Najsvetejšim, ki mu, kot ponižne neveste Svetega Duha izročajo svoje molitve in prošnje za potrebe Cerkve in njenih otrok ter želijo biti "opora slabotnih udov Njegovega skrivnostnega telesa" (Oporoka Sv. Klare).

To poslanstvo in življenje po Vodilu Sv. Klare živijo tudi sestre klarise v Sloveniji, kjer so prisotne že od leta 1300.

Danes je 22 sester klaris v samostanih v Nazarjah, Dolnicah (pri Ljubljani) in Turnišču. Ena od njih je že skoraj 13 let tudi s. M. Klara Štefan.  

Gospod naj bo vedno z Vami in naj stori,
da boste vselej z Njim! (Sv. Klara Asiška)