1. postna nedelja (XXX, leto B, 9. teden, 22. 2. 2015)

Uvodnik

Post je svet čas, ko vernik premišljuje svoje življenje. Je svet čas, ko more vernik premisliti svoj odnos do Gospoda. Zdi se mi, da je temeljno vprašanje posta naslednje: Koliko sva z Jezusom prijatelja? Koliko sem v njegovi družbi? To bistveno vprašanje me more voditi skozi cel sveti post, pri vsakem postnem dejanju. Sam sem se zelo veselil tega postnega časa, ko lahko skupaj z kristjani po vsem svetu s postom očiščujem sebe in ves svet. Post je zame zato, da me pripelje k Bogu, da se spreobrnem in ponovno Jezusu obljubljam zvestobo. V današnjem preobilju hrane, raznih zabav, denarja je nevarnost za smisel mojega življenja, ki se hitro začne utapljati. Ko se postim, napravim prostor, da Gospod vstopi in mi da moč, smisel, me rešuje greha in napravlja moje srce čisto. Post me duhovno krepi, da morem opravljati svoje dolžnosti, ki mi jih daje Bog, a predvsem, da morem biti bolj odprt za Njegovo ljubezen. Brez klečanja pred Gospodom, brez pritegovanja v obilju, brez zmernosti pri užitkih, brez deljenja miloščine v meni ugaša veselje. Post je težak, a "brez muje se še čevljev ne obuje". Gospod je na naši strani, njegova milost naj deluje v nas skozi ves ta postni čas.

Aljaž Kraševec

Obvestila

Danes, 22. februar 2015, obhajamo 1. postno nedeljo:

• Med sv. mašo ob 10.00 uri bo dar sv. krsta prejel TINE Kos. Novokrščencu, staršem in botrom iskreno čestitamo.
• Ob 15.00 uri bomo v cerkvi ŽMB na Hribcah molili KRIŽEV POT za mir na svetu.
• Ob 17.00 uri se bo v župnijski cerkvi začelo skavtsko praznovanje. Vsem našim skavtom: voditeljem, bivšim članom skavtske družine, vsem volčičem, izvidnikom in izvidnicam ter klenovcem čestitamo ob 25. letnici Združenja in želimo tudi v prihodnje obilo veselja in zagnanosti!

V tem tednu so šolske počitnice, zato ni rednega verouka.

Zato pa imajo v času počitnic naši skavti zimske tabore. Najmlajši skavti (volčiči) imajo tabor na Šenturški Gori na Gorenjskem. Izvidniki in izvidnice (srednja veja skavtov, četa) pa bodo nekaj dni preživeli v Šentlambertu nad Zagorjem. Vsem skavtom želimo prijetne dneve, polne dogodivščin in lepih izkušenj.

V ponedeljek 23. februarja bo ob 19.00 uri sestanek ŽPS v župnišču.

Vse, ki skrbite za tedensko krašenje naše župnijske cerkve lepo vabljene na sestanek, ki bo v torek 24. februarja ob 19.00 uri v župnišču.

Veseli smo, da je papež Frančišek v preteklem tednu imenoval še enega pomožnega škofa za našo nadškofijo, msgr. Franca Šuštarja. Do sedaj je opravljal vrsto pomembnih služb: bil je rektor ljubljanskega semenišča, arhidiakon, kanonik stolnega kapitlja. V novem poslanstvu mu želimo veliko Božjega blagoslova!

Hvala g. diakonu Aljažu in vsem animatorjem za vodenje duhovnih vaj za naše birmance pri sv. Mohorju.

Prihodnjo nedeljo, 1. marca, bodo potekale volitve za novi ŽPS. Dobili boste posebne glasovnice z navodili, ki jih boste odnesli domov in jih prinesli nazaj v nedeljo 8. marca. Na njih boste napisali osebe, ki jih boste volili za novi ŽPS.

V nedeljo, 21. decembra 2014, je v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini obhajal ob zlatem jubileju duhovništva zahvalno sv. mašo moravški rojak Franc Urbanija. Zlatomašnik je bil rojen, 26.10.1938 v Soteski pri Moravčah. V začetku maja 1945 je kot otrok skupaj z očetom in materjo Marijo roj. Petek ter bratom in tremi sestrami moral zapustiti dom, rodne Moravče in Slovenijo. Skozi begunsko taborišče v Vetrinju je družina skupaj s tisoči beguncev bila tri leta in pol najprej v Lienzu in nato v Spittalu ob Dravi, kjer je začel hoditi v osnovno šolo in jo zaključil v Argentini. Bil je eden prvih gojencev v Rožmanovem zavodu v Adrogueju, ki ga je ustanovil škof dr. Gregorij Rožman. Potem je dokončal državno gimnazijo in bogoslovne študije v slovenskem semenišču.  V duhovnika je bil posvečen, 8. decembra 1964 in bil vpisan v Ljubljansko nadškofijo. Njegovo novomašno geslo je bilo "Vzemi svoj križ in hodi za menoj (Mr 8,34)". Msgr. Franc Urbanija je opravljal različne službe v gospodovem vinogradu, bil je kaplan, župnik, rektor bogoslovcev in škofov vikar za gospodarske zadeve. Veseli smo, da mu je Bog dal dočakati zlati jubilej. Iz srca mu čestitamo in želimo še dolgo življenje Bogu v čast ter v zveličanje zaupanih mu vernikov.
Ponovitev zlate maše našega rojaka msgr. Franca Urbanija se načrtuje tudi v Moravčah in bo predvidoma konec junija.
(po članku v časopisu OZNANILO, ki izhaja v slovenski skupnosti v Argentini)

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Beseda o salezijancih in mojem duhovnem poklicu  (nadaljevanje)
(Grega Valič, SDB)

Pomembno se mi zdi poudariti, da brez poklicanosti ne bi bilo mojega duhovnega poklica in mojega pozitivnega odgovora s katerim sem Bogu obljubili svojo zvestobo, svoje srce in svoje življenje. Že stoletja pred menoj so mnogi kristjani razmišljali o tem, kako naj živijo svoje krščansko življenje, da bodo v polnosti sledili Kristusu. In tako se je rodilo redovništvo: slediti Kristusu v čistosti, pokorščini in uboštvu. Oblik redovnega življenja je veliko, vse pa poskušajo slediti Kristusu na svoj način. Ni boljšega ali slabšega načina za sledenje Kristusu, smo le takšni in drugačni ljudje, ki nam je bližja ta ali ona pot.

Sam spadam v veliko salezijansko družino, katere začetnik je bil italijanski duhovnik, sv. Janez Bosko. Letos je za salezijance in za celotno salezijansko družino posebno leto, saj bomo avgusta praznovali okroglih 200 let od rojstva našega ustanovitelja. Don Bosko je salezijansko družino zgradil s pomočjo ljubeznivosti in dobrote, predvsem v odnosu do mladih. To dobroto in ljubeznivost poskušamo še danes posnemati salezijanci in cela salezijanska družina, ki jo sestavlja več oblik redovnega življenja, tako moških kot tudi ženskih. Salezijancev nas je po vsem svetu približno 15 tisoč, med njimi dobrih 10 tisoč duhovnikov.

In kaj je tisto, kar mene osebno pri don Bosku najbolj navdušuje in mi je pri njem najbolj všeč? Najbolj me je nagovorila njegova obljuba, ki jo je dal škofijskemu duhovniku Viktorju Alasonattiju. Don Alasonatti je bil osnovnošolski učitelj iz Avigliane, iz okolice Torina, katerega je don Bosko večkrat v šali zbadal, da ima premalo fantov. Zato ga je povabil v svoj oratorij (mladinski center). Don Alasonatti ga je vprašal kakšen honorar mu bo dal. Don Bosko mu je odgovoril: "Kruh, delo in nebesa. Denarja si ne boš ravno nabral, spanja pa si boš prihranil, kolikor boš hotel." Šala se je vrstila za šalo, don Alasonatti pa je vseeno začel resno razmišljati. Don Bosko mu je napisal pismo, v katerem ga je povabil naj mu pride pomagat molit brevir (molitvenik, ki ga duhovniki redno molimo). Don Alasonatti je prišel v oratorij s kovčkom v roki in rekel: "Tukaj sem. Kam naj se dam, da bi molil brevir?" Tudi sam sem začutil podobno povabilo: "Grega, obljubljam ti kruh, delo in nebesa." Don Boskovo obljubo sem vzel resno, zato sem tudi postal salezijanec in duhovnik.

Grega Valič, SDB