5. nedelja med letom (XXX, leto B, 7. teden, 8. 2. 2015)

Uvodnik

V današnjem evangeliju beremo, da je Jezus ozdravil mnogo takih, ki so trpeli za različnimi boleznimi, izgnal pa je tudi mnogo hudih duhov. Ne spomnim pa se, da bi v Svetem pismu kje prebrala, da je Jezus komu skrajšal življenje in ga evtanaziral ter s tem odrešil vseh bolečin.

V nekaterih evropskih državah že izvajajo evtanazijo in se tako "znebijo" tistih, ki jim ne koristijo več, morda jim predstavljajo zgolj strošek in oviro za brezskrbne počitnice. Zgovoren je podatek, da je največ primerov evtanazije v mesecu juniju, pred poletnimi dopusti. Medtem ko znanstveniki odkrivajo vse mogoče načine, da bi človeku podaljšali življenje, včasih tudi na račun drugega, še nerojenega bitja, pa nekateri zagovarjajo evtanazijo ali končanje življenja z odmerki strupenih snovi. To pa opravičujejo s človekovo pravico, da se sam odloči, kdaj in kako želi umreti. Človek se je postavil v vlogo Boga, ki odloča o življenju in smrti. Tudi bolečina in trpljenje imata najbrž v življenju svoj smisel. Ob vseh predvidenih predpisih in postopkih za primer evtanazije, pa se bojim, da bo postal glavni odločevalec pri tem denar, kajti onemogli in bolni ljudje državo in svojce veliko stanejo.

Kristjani verjamemo, da nam je Bog podaril življenje in določil naše življenjsko poslanstvo, ki se ga bolj ali manj zavedamo in po svojih najboljših zmožnostih in prizadevanjih odživimo. Tako kot umetno podaljševanje življenja preko razumnih meja in na račun drugih, tudi nasilna prekinitev življenja ne bi smela postati naša izbira.

Milka

Obvestila

Danes, 8. februarja 2015, obhajamo 5. nedeljo med letom:

• Ob 12.00 uri bo sv. maša na Sv. Mohorju, kot zaključek duhovnih vaj za 9. razred, kamor ste povabljeni tudi starši.
• Ob 15.00 uri bomo v kapeli Maksimiljana Kolbeja v župnišču molili za mir in spravo.

Nadškofijski Ordinariat Ljubljana nam je poslal tole obvestilo:

"Dosedanjim ŽPS, ki so bili izbrani leta 2010, bo potekel petletni mandat. Po odločitvi Slovenske Škofovske Konference bo izbira novih svetov na 2. postno nedeljo, 1. marca 2015. Župnike prosimo, da poskrbijo za izbiro novih članov ŽPS. ŽPS so namreč ena od ustanov, ki jih je predvidel 2. Vatikanski cerkveni zbor in uzakonil Zakonik cerkvenega prava (kan. 536) narekujejo pa jih tudi potrebe našega časa. Kot krovna organizacija vseh laiških prizadevanj so ŽPS nedvomno najbolj pomembna oblika sodelovanja med duhovnikom in laiki v okviru župnije. Župniki naj pri izvedbi izbire upoštevajo Pravilnik za volitve članov župnijskih pastoralnih svetov v slovenskih škofijah, ki je bil objavljen v Sporočilih slovenskih škofij 2/2005, str. 29-30."
msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske Škofovske Konference.

Do "volitev" v novi ŽPS je še nekaj časa, vendar je prav, da se na to pripravimo tudi z molitvijo. Zato bomo pripravili lističe z molitvijo v pripravi na izbor članov ŽPS, ki jo bomo večkrat molili v cerkvi. Vsi ostali pa ste povabljeni k razmisleku, koga boste predlagali na nedeljo 1. marca. V prihodnjih dneh bo imenovana volilna komisija, ki bo usklajevala in vodila vse kar je potrebno za potek in izvedbo izbora članov ŽPS.

V torek, 10. februarja, bo ob 19.00 uri srečanje svetopisemske skupine v župnišču.

V sredo, 11. februarja, na god Lurške Matere božje bo 23. svetovni dan bolnikov. Papež Frančišek je napisal poslanico z naslovom: "Slepemu sem bil oko in hromemu noga" (Job 29,15). Papež se obrača na bolnike in na vse, ki poklicno ali prostovoljno delajo na zdravstvenem področju. Osrednja slovesnost pri nas bo na Brezjah v sredo, 11. februarja, ob 10.00 uri. Vodil jo bo opat Janez Novak. Vse dejavnosti in obveščanje za ta svetovni dan bolnikov pri nas koordinira msgr. Miro Šlibar, voditelj Medškofijskega Odbora Pastorale Zdravja pri SŠK.
Sv. maša bo ta dan namesto zjutraj, ob 18.00 uri.

V nedeljo, 15. februarja, bo god sv. Valentina. Na Limbarski Gori se bomo zbrali že v soboto, 14. februarja, ob 16.00 uri pri sv. maši. Tudi v nedeljo, 15. februarja, bo sv. maša ob 10.00 uri, ko se bomo v molitvi spomnili in priporočili sv. Valentinu vse tiste mlade, ki se pripravljajo na skupno življenje.

* * * * * * * * * * * *

Sodnik: "Je res, da ste sosedu v okno vrgli velik kamen?"
Obtoženi: "Res je, toda moram vam povedati, gospod sodnik, da je bilo sosedovo igranje na trobento res nevzdržno!"
Sodnik: "Pa obžalujete svoje dejanje?"
Obtoženi: "Seveda, saj se je skozi razbito okno trobenta še bolj slišala!"

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Don Boskovi salezijanci

(Nadaljevanje)

Še ko ni bilo nikakršnih sindikatov, je pri delodajalcih zahteval in spisal prve vajeniške pogodbe: Da se bo fant lahko izučil dostojnega poklica, da mu ne bo treba delati čez njegove moči, da bo dobil pošteno plačilo. Pa da bo v nedeljo lahko šel k maši. Slednjega med današnjimi delavskimi pravicami ne bomo našli, niti z lučjo o belem dnevu ne.

Zlasti pa je bil duhovnik. "Rad bi vas videl srečne tukaj in v večnosti" je njegov pogosti izrek, ki osmišljuje vse njegovo delo. Da ne bi zamrlo, je poskrbel z ustanovitvijo salezijancev (1859). Pozneje se jih je oprijel še pristavek "don Boskovi", da se ločijo od drugih, ki se po duhovnosti tudi napajajo pri sv. Frančišku Saleškem. Danes jih je dobrih 15 tisoč. Navzoči so na vseh celinah, v 130 državah sveta. V Sloveniji so od leta 1901; nekaj manj kot sto jih je danes. Že s samim sv. Janezom Boskom so ljubljanski kanoniki navezali stik in njihova želja po prihodu salezijancev na Rakovnik se je uresničila že 13 let po njegovi smrti.

Začeli so na Rakovniku v Ljubljani. V desetletjih do druge svetovne vojne so se tu zelo razmahnile obrtne šole, krojaštvo, mizarstvo, tiskarstvo z lastno tiskarno. Pa svetišče Marije Pomočnice je bilo postavljeno, ki je in še privablja številne romarje. V prvih desetletjih 20. stoletja so zrasli še drugi salezijanski zavodi: Radna pri Sevnici, Celje, Veržej, Ljubljana Kodeljevo, Murska Sobota. Namenjeni so bili raznim šolam, oratorijem, vzgoji duhovnih poklicev, celo za fante iz okoliških dežel. Razgibanost in pestrost življenja v teh ustanovah je nemogoče zajeti v nekaj stavkov, a bistveno je popisano v zajetni knjigi zgodovinarja Kolarja, Salezijanci sto let na Slovenskem (2001). V opoju zmage petinštiridesetega pa so zmagovalci vse to polno in obetajoče delo uničili in zaplenili stavbe; veliko sobratov so pognali v izgnanstvo, nekaj desetin pa jih je postalo žrtev njihovega nasilja. Tako desetletja po drugi vojni tudi za salezijance v Sloveniji pomenijo čas preizkušnje. Čas od leta '91 pa je čas novih začetkov in iskanja novih poti. A to je že zgodba za nadaljevanje.

Marjan Lamovšek