JEZUSOV KRST (XXX, leto B, 3. teden, 11. 1. 2015)

Uvodnik

Zakaj se je Jezus  dal krstiti?

Saj je bil vendar brez greha in ni potreboval Janezovega krsta! Ali pa le ni bil brez grehov? Je bil torej kot mi vsi, slaboten človek, ki potrebuje Božjega usmiljenja?

V Matejevem evangeliju najdemo razlago. Ko se je Janez Krstnik branil, da bi Jezusa krstil mu ta pravi: "Pusti zdaj, zakaj spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravico." Jezus je v tem hotel poudariti, da tako brez ugovora izpolnjuje Očetovo voljo.

Jezusov krst je tudi za nas izziv, da razmislimo vsak o svojem krstu. S krstom nas je Bog sprejel kot svoje ljubljene otroke. Smemo ga klicati oče in se k njemu zaupno zatekati. Po Jezusovem zgledu bi se morali tudi mi predati Božji volji. Kot Jezus bi morali hoditi po poti, ki jo je Oče izbral. Vsak od nas ve, kako težko je včasih izpolniti Božjo voljo, zlasti kadar se naše želje in pričakovanja ne ujemajo z okoliščinami, ki nam jih prinaša življenje. Včasih nam lastni egoizem brani spoznati Božjo voljo. Kristus ni svojevoljno izvrševal svojega poslanstva ali zlorabljal svoje moči. Ni se bal nastopiti proti javnemu mnenju in napasti zakonov, ki niso upoštevali ljubezni do bližnjega. Branil je izkoriščane, ki se sami niso znali ali mogli braniti. Razgaljal je zakone, ki so jemali ljudem njihove osnovne pravice. Zavzemal se je za obrobne, revne, bolne, za žene.

Jezusovo ravnanje je za nas, ki smo krščeni v njegovem imenu izziv, da svoj krst resno vzamemo. Krst nam daje poslanstvo, da se borimo za pravične in človeške odnose. Da delamo za dobro ljudi, ki so v stiski, brez pravic, "za skupine nemočnih in zatiranih". Kristjan se ne sme zapreti med štiri stene in obdelovati le svoj mali vrtiček.

Vprašajmo se: Zakaj sem jaz krščen? Kako se krst udejanja v mojem življenju?

Kristina

Obvestila

Danes, 11. januarja 2015, obhajamo Jezusov krst:

• Ob 15.00 uri bomo v župnijski cerkvi molili za novokrščence.

V tem tednu je zopet reden verouk.

V torek 13. januarja bo ob 19.00 v župnišču srečanje svetopisemske skupine.

Najbrž ste opazili, da smo že pred prazniki zamenjali "zastavo" na desni strani oltarja.

V lanskem letu smo sledili ideji in spodbudi plenarnega dokumenta "Pridi in poglej", ki spodbuja delo Župnijskih pastoralnih svetov. Kristjani naj bi se danes zavedali, da če želimo poživiti naše delo in poslanstvo, potem se moramo usmeriti k izvirom krščanskega življenja: molitev, branje Svetega pisma in prejemanje zakramentov. V teh izvirih žive vode lahko prejemamo in pridobivamo Svetega Duha, ki nas usposablja za dejavno pričevanje in iskanje kaj danes Duh govori Cerkvi. Vsekakor je "zadrževanje" ob izvirih še naprej naša "zaveza" in dolžnost.

V letošnjem letu pa bomo skušali imeti pred očmi Leto posvečenega življenja, ki ga je razglasil papež Frančišek. Kot vrhovni pastir Cerkve se gotovo zaveda pomena redovništva, ki daje in posreduje poseben "okus" celotni Cerkvi. Škof Peter Štumf pravi: "Čeprav papež ali škof, ne moreš nehati biti jezuit, frančiškan, salezijanec, lazarist.... Ne gre za slog, še manj za idejno ali kakšno "klansko" pripadnost. Gre za globoko intimo. Redovništvo je namreč preboj do najglobljih korenin evangelija. Dlje od pokorščine, čistosti in uboštva evangelij ne seže. Hrepenenje po svobodi je redovnim ustanoviteljem odkrilo samo eno: Kristusa pokornega, čistega in ubogega."

Napis, ki nas bo spremljal in vabil k premišljevanju: evangelij, preroštvo, upanje - želi aktualizirati pomen posvečenega življenja za ta naš današnji svet. Ne samo redovniki, vsi mi smo poklicani, da bi še bolj spoznali evangelij (vesela vest, novica) in da bi iz njega lahko prejemali dar preroštva. Preroštvo ni napovedovanje prihodnosti ampak iskanje kako biti bolj blizu Boga. In če bomo "blizu" Bogu, če mu bomo dovolili da prebiva v nas, potem bomo prav gotovo postajali znamenje upanja za ta svet.

Vsem nam želim veliko prizadevnosti in zagnanosti na tej poti na katero nas vabijo kažipoti za leto posvečenega življenja.

* * * * * * * * * * * * * * * *

PISMA OTROK

Dragi Bog, ali si žirafe namenoma ustvaril take ali ti je spodletelo?

Dragi Bog, hvala za bratca, čeprav sem te prosil za psička …

Dragi Bog, ko bom velik, hočem biti čisto tak kot moj očka, samo manj kosmat.

Dragi Bog, v šoli smo se učili, da je Thomas Edison izumil luč. Pri verouku pa nam je župnik dejal, da si jo izumil ti. Stavim, da ti je Thomas ukradel idejo. Lep pozdrav!

Dragi Bog, stavim, da ti je kar težko ljubiti vse ljudi na svetu. Pri nas doma smo samo štirje, pa mi sploh ne uspe.

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena v elektronski obliki na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IN NJIHOVA  ZGODOVINA

Uršulinke so rimokatoliški cerkveni red, ki ga je 25. novembra leta 1535 v Brescii (današnja Italija) ustanovila Angela Merici. Kot sem omenila že prejšnjič je glavni namen redu  pomagati dekletom, da služijo Bogu kot posvečene osebe sredi razkristjanjenega sveta, ne da bi jih vezale zaobljube. Leta 1536 je škof Brescie potrdil Pravilo, leta 1537 pa je bil prvi vrhovni kapitelj, na katerem je bila Angela Merici izvoljena za njihovo vrhovno mater. Kmalu se je red razširil po vsej Italiji, ob koncu 16. Stol, pa že zunaj Italije v Francijo, ki so jo takrat pretresale verske vojne. Prvi Uršulinski samostan v Bordeauxu je leta 1618 postal klavzurni, kasneje so se samostani razširili po vsej Franciji in na ozemlje vzhodne srednje Evrope. Uršulinke so tudi prve redovnice, ki so se razširile čez Atlantik in so veliko pretrpele med francosko revolucijo. Njihovo delo je prispevalo k dvigu družbenega statusa žena tedanje Evrope. V Ljubljano so prišle leta 1702, v času, ko je mesto doživljalo izreden duhovni, kulturni in znanstveni razcvet. Uršulinkam se je v Ljubljani odprlo novo področje delovanja: vzgoja in izobraževanje ženske mladine, ki so ga in ga še vedno zelo dobro opravljajo, za razliko od drugih ustanov tistega časa.

Tatjana Ustar

Kogoj, Marija Jasna, ur. 2002. Tristo let ljubljanskih uršulink. Ljubljana: Družina.