22. nedelja med letom (XLI, leto A, 30. 8. 2026)

Uvodnik

Evangelij, evharistija, molitev

S temi besedami nas ob razlagi današnje Božje besede pokojni papež Frančišek vabi in spodbuja naj svoja prepričanja in dejanja upodabljamo po Jezusu in dejavno živimo v tem svetu, kamor sodimo. Podobno nas vabi apostol k obnovi in preobražanju svojega mišljenja, da bomo odkrivali Božjo voljo in z vsem bitjem težili k cilju, da bi bili sveti, kakor je svet naš Oče, ki je v nebesih. Evangelij – Božja beseda nas priganja, prežarja kakor ogenj, da bi jo po svojih dejanjih rojevali v ta svet. Da si ne bi po svoje prikrajali boga, ki bi služil našim interesom! Tedaj bi nam veljale Jezusove besede: 'proč od mene Satan, ker ne misliš na to, kar je Božje!' 'Naš Bog se kliče Bog ljubezni, ki ljubi vse ljudi, svoje otroke!' je zapisal naš veliki pesnik. – Ne samo nekatere! Božja hrana iz evharističnega oltarja nas more okrepiti in podpreti, da bomo to – pogosto zahtevno – resnico vzeli zares v naših vsakodnevnih odnosih z bližnjimi, sodelavci, sopotniki skozi ta vek. Pri tem pa čutimo, kako nujna je otroška zaupljivost z Gospodom v molitvi, ki je poleg izgovorjenih obrazcev tudi in predvsem posvečanje svojih izkustev, dejanj in misli Gospodu. Tedaj s psalmistom zapojemo: 'Moj Bog, mojo dušo žeja po Tebi!' In 'Gospod nas zapelje, mi pa se mu pustimo zapeljati!' Mnogi na tem svetu, naši očetje in matere, ter številni naši sodobniki pričujejo, da je mogoče živeti pravično, ljubiti usmiljenje in ponižno hoditi za Gospodom. Gospod mi pri tem pomagaj!

Naj bo hvaljeno ime Gospodovo v poletni vročini, žgočem soncu, osvežilnem dežju in bogatih darovih jeseni. Naj bo hvaljeno v trenutkih počitka in v ponovnem začetku novega ustvarjalnega delovnega časa. Naj bo hvaljeno v naših otrocih in njihovi zvedavosti. Naj bo hvaljeno v naših starejših bratih in sestrah ter v njihovih modrih mislih.

Vsem želim prijeten začetek novega šolskega leta in veselja ob pobiranju jesenskih blagoslovov. Pa lep dan!

Jože Kerin

Obvestila

Danes 30. avgust, obhajamo 22. nedeljo med letom.

• Sveta maša bo ob 10. uri tudi pri sv. Miklavžu, kjer je žegnanjska za podružnico.
• Praznovanje Jernejeve nedelje v Pečah, sveta maša bo ob 9. uri.

V četrtek, 3. septembra, ob 5. uri zjutraj je odhod na romanje v Medžugorje. Vsi romarji preverite svoj osebni dokument, priskrbite si zdravstveno zavarovanje za potovanje v tujino. Romanje bo trajalo 3 dni – vrnemo se v soboto, 5. avgusta v večernih urah. Dvakrat bomo imeli skupno malico, zato vabljeni, da vzamete s seboj sir, kruh, vloženo ali svežo zelenjavo. Za suhe mesnine bomo priskrbeli iz zalog.

Vpis v 1. razred verouka bo v soboto, 5. septembra, od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure.

V soboto in nedeljo po sveti maši si boste lahko preskrbeli tudi učbenike in poravnali prispevek za verouk.

Z rednim veroukom bomo pričeli v ponedeljek, 7. septembra. Zadaj pri tisku si lahko vzamete urnik verouka, ki je objavljen tudi na spletni strani župnije. Če bo kje zadrega bomo iskali primerno rešitev.

V soboto, 5. septembra, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Krašc.

Pri sobotni in nedeljski sveti maši (5. 9. in 6. 9.) bo darovanje za obnovo župnišča.

V nedeljo, 6. septembra (angelska nedelja) bo sveta maša ob 10. uri tudi na Limbarski Gori.

Angelska nedelja ima svoje korenine globoko v katoliški tradiciji, saj je povezana s češčenjem angelov varuhov. Zgodovinski razvoj tega praznika je zanimiv in je skozi stoletja doživel različne spremembe. Papež Gregor XIII. Je leta 1582 prvič dovolil praznovanje angelov varuhov, vendar samo za špansko škofijo Valencia. Pozneje je papež Pavel V. leta 1608 to dovoljenje razširil na vso rimskokatoliško cerkev in določil datum 2. oktober kot dan angelov varuhov. Pomemben preobrat se je zgodil leta 1667, ko je papež Klemen IX. določil, da naj se praznik angelov varuhov praznuje na prvo nedeljo v septembru. Prav v tem času je v naših krajih nastalo ime "angelska nedelja", ki se je tako globoko zakoreninilo v ljudsko zavest, da se je ohranilo do danes. Čeprav je papež Klemen X. leta 1670 praznik angelov varuhov za vso cerkev ponovno prestavil na 2. oktober, so v slovenskih deželah in drugih avstrijskih pokrajinah še naprej obhajali angelsko nedeljo na prvo septembrsko nedeljo. Teolog Franc Suarez je povzel vlogo angelov varuhov v šest točk: odstranjevanje nevarnosti za telo in dušo; spodbujanje k dobremu in varovanje pred zlom; varstvo pred hudobnimi duhovi in skušnjavami; prenašanje molitev pred božje obličje; prošnja za ljudi ter grajanje in kaznovanje, kadar je to za človeka koristno in zveličavno;

Ta teološka podlaga daje angelski nedelji globok duhovni pomen, ki presega zgolj ljudske običaje. Poleg tega lahko ob začetku novega šolskega in veroučnega leta izročimo otroke in učitelje v varstvo angelov varuhov.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1974 – V farni cerkvi je bil preurejen prezbiterij po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Daritveni oltar je bil posvečen na prvo postno nedeljo, 3. marca 1974. Preureditev se je lepo posrečila. Obhajilna miza je nekoliko premaknjena in lepo zaključuje prezbiterij. V daritveni oltar je vdelan stari krstni kamen, kar je vsem zelo všeč. V sam oltar so bile vzidane relikvije mučencev; sv. Benigna in sv. Felicisima. Relikvije so v bakreni škatlici, ki je zapečatena s pečatom nadškofijskega ordinariata v Ljubljani.

Sv. Benigen je bil mučenec iz prvih časov krščanstva, doma v Mali Aziji. Častijo ga posebno v Franciji, je zavetnik mesta Dijon. Drugi mučenec sv. Felicisim je bil skupaj z sv. Agapitom daikon sv. papeža Siksta II. Oba sta dala svoje življenje za Kristusa. Te kosti bodo vedno oznanjale, da se moramo tudi mi za Kristusa žrtvovati s svojim življenjem in svojo ljubeznijo.

Posvečevalec škof dr. Stanislav Lenič je imel ob tej priliki lepo pridigo o pomenu oltarja. Poudaril je tudi, da je naša cerkev sedaj, ko je obnovljena, biser naših cerkva. Škof je poudaril, da se je arhitektu delo izredno posrečilo. Posebno pomembno je, da je v ta oltar vzidan stari krstni kamen, ob katerem so se rodili moravški rodovi za Boga in postajali božji otroci. Oltar naj nas spominja tudi na milosti svetega krsta. Skozi oltar bi se morale križati vse črte v cerkvi – vsi naši pogledi. Tabernakelj bi bil prazen, če ne bi imeli daritvenega oltarja.

Verniki so napisali tudi svoje prošnje, ki so vzidane v oltar. Te prošnje smo imeli tudi med sv. mašo, namesto prošenj za vse potrebe. Ta slovesnost bo še dolgo ostala v spominu vseh moravških faranov.

pripravlja Leon Lavrič