Bela nedelja (XLI, leto A, 12. 4. 2026)

Uvodnik

Prvi kristjani so bili najprej bratje in sestre v Kristusu in so mu trdno pripadali. Varovali so nauk, ki ga je Kristus zapustil svojim apostolom in se ga držali. Zbirali so se k lomljenju kruha in molitvam. Lomljenje kruha po hišah in molitve so bile njihova nuja za povezanost s Kristusom in med seboj. In bil je "sredi med njimi." Če odmislimo preganjalce kot je bil Savel ter ekstremne judovske verske in politične voditelje, ki so jih imeli vsi radi. Gospod pa jim je pridruževal nove člane, ki so verovali da je Kristus Odrešenik, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Po veličastni eksploziji navdušenja, ki so ga doživeli ob srečevanju z Vstalim – tudi ko je hodil z učencema v Emavs – in po prihodu Tolažnika, so morali apostoli z brati že kmalu iti skozi resne težave in nasprotovanja novemu nauku. Odkrili so da je "zlato pravilo" preživetja malih skupnosti bratsko občestvo. Vse ali čim več skupnega, enost in zbiranje k lomljenju in uživanju Kristusovega telesa in krvi – evharistiji. Brez tega niso mogli in tudi ne bi obstali. Zato je tudi danes skupno obhajanje svetih skrivnosti t.j. (predvsem nedeljske) svete maše, "vir in višek krščanskega življenja". Stvari so tudi na področju vesti tu jasno postavljene: nemarna ali neopravičena opustitev nedeljske maše je smrtni greh! Sicer o tem vsakega sodi Bog sam, a hočem poudariti, da se ne smemo slepiti, da bodo naše župnije rodovitne in bomo z oltarja deležni Božje milosti, zdravja, rešitve in miru, če se ne bomo ob njem pobožno in verno zbirali. Bog nam vse zastonjsko daje, a človek ga mora tudi prav častiti. Kako sta srečna od mize v Emavsu odhajala učenca. Tudi mi bomo življenju in vso večnost srečni, če se bomo družili z Njim pri oltarni mizi, kjer nam bo velikodušno lomil svoje telo za naše življenje.

Lojze

Obvestila

Danes 12. aprila, obhajamo 2. velikonočno nedeljo, belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja.

Današnja bela nedelja se imenuje tudi nedelja Božjega usmiljenja. Zaključek velikonočne osmine daje poudarek, da smo odrešeni zaradi Božje ljubezni in ne zaradi naših prizadevanj. Kristjani verujemo v Boga, ki je pretrpel smrt, da bi nam zopet lahko podaril življenje. Nobena druga vera ne oznanja kaj podobnega. Današnja nedelja pa je za našo župnijo posebna tudi zato, ker pri sv. Mohorju in Fortunatu danes obhajamo vstajenjsko procesijo. Čudovit Božji grob, ki je v tej cerkvi, nam na poseben način govori o veri naših prednikov, ki je tudi za nas lahko spodbuda, da bomo prav tako še naprej ohranjali izročilo, ki krepi našo vero. Če se bomo še naprej trudili za lepe velikonočne obrede in običaje, potem bo tudi Bog obilno blagoslavljal naše molitve. In kar je tudi pomembno, še naprej bomo deležni Njegovega usmiljenja!

V teh dneh poteka devetdnevnica pred praznikom svete birme. V četrtek nas bo obiskal birmovalec, g. Franci Petrič, ki se bo ob 18. uri srečal z birmanci, starši in botri. Prosim, da se tudi animatorji birmanskih skupin udeležite tega srečanja.

Danes teden bo ob 10. uri slovesnost svete birme. V cerkvi bo seveda veliko klopi rezerviranih za birmance, botre in za družine naših birmancev.

Do 20. aprila imamo možnost, da pomagamo zbirati sanitetni material, hrano in zdravila za pomoč v Ukrajini. Domžalski župnik in dekan, g. Klemen Svetelj ima namen zbrati material za dva kombija, ki bosta šla na pot konec aprila. Sestra Barbara Peterlin, ki že dolga leta deluje v Ukrajini je zelo hvaležna vsake pomoči. Vabljeni vsi, ki bi lahko pomagali pri tem. Od hrane pride v poštev: testenine, riž, konzerve… zdravila, če jih ne rabite in rok uporabe še ni pretekel. Uporabni so tudi pretečeni paketi prve pomoči v avtomobilih. Če imate kaj od tega in bi lahko podarili, lahko pripeljete v župnišče.

Hvala faranom podružnice svetega Mohorja za trud in prizadevnost, da ste tudi letos poskrbeli vse potrebno za praznovanje. Hvala Godbi Moravče, pevcem in vsem ostalim za sodelovanje! Hvala g. Miru Šlibarju in obema diakonoma.

Od 20. aprila naprej bodo ponedeljkove maše na naših podružnicah: sv. Andrej, Hribce - Žalostna Mati Božja, Drtija – Marija Kraljica angelov in sv. Štefan v Zg. Kosezah.

* * * * * * * * * * * * *

Pred desetletji so se mnogi župniki ukvarjali tudi s poljedelstvom. Eden takšnih je nekoč šel še pred jutranjo mašo nakosit krmo za krave in konja. Ko je nesel velik koš trave proti hlevu, ga sreča starejša faranka in mu s pomilovanjem reče: "Gospod župnik, to pa ni za vas!" Župnik pa na to: "Seveda ni zame, to je za krave." ☺

Slana Malega travna je bolj nevarna, kot poleti toča in suša soparna.
Če sončen je Mali traven in suh, bo Veliki traven za lepo vreme gluh.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1964 - Moravška župnija se pripravlja na sv. misijon, ki bo od 8. do 15, novembra. V ta namen se več moli, zlasti rožni venec po družinah, ljudje hodijo v večjem številu k sv. maši, zlasti otroci so pridni. Z njimi gradimo posebno "cerkvico"; dobra dela, sv. maše, molitev. Tudi k zakramentom še kar radi prihajajo. Kot pripravo na sv. misijon smo imeli tudi tridnevnico predno smo blagoslovili nove orgle. Tema pridig je bila: zakaj smo podrli stare orgle – ker mnoge piščali niso služile svojemu namenu. Ali sem jaz pravilno uglašen za Boga? Tudi pri nedeljskih pridigah je bila vedno misel na misijon, da bi Jezus Dobri Pastir vse farane pritegnil k sebi.

Tudi zunanjih del je bilo nekaj narejenih. Podrte so bile zidane stopnice, ki so vodile na moški žagred. V tem zazidanem prostoru (jama razbojnikov imenovana) so se stalno zadrževali nekateri fantje in večkrat motili službo božjo. Sedaj so tam speljane lesene stopnice, ki jih je naredil mojster Podbevšek Vincencij.

Februarja tega leta so bile narejene nove železne klopi v veroučno sobo, ki je v župnišču.

Prodana je bila mežnarija v Moravčah Čarman Antonu, parcelna št. 68, v izmeri 79 m2, ker je bila nujno potrebna popravila.

Na Limbarski gori je bil prepleskan zvonik in lopa pred cerkvijo. Delo sta opravila domačina, oče in sin Štefan Stanislav in Franc. Tudi nove stopnice, ki vodijo nad zakristijo kjer stanuje sedanji mežnar je naredil Martin Gorjup iz Podoreha.

Na Drtiji je bila prekrita severna stran cerkve, nekaj z pločevino, nekaj pa s salonitno opeko.

Ključarja sv. Mohorja sta poskrbela, da se je dalo posrebriti 12 svečnikov. Na kamnite oltarje pa je bila narejena lesena podlaga, da prti ne trohnijo.

pripravlja Leon Lavrič