VELIKA NOČ (XLI, leto A, 5. 4. 2026)

Uvodnik

Gospod je vstal!

Velika noč je praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih in dokončne zmage nad smrtjo, grehom in zlom. Prav ta zmaga nad smrtjo daje vsem nam upanje v vstajenje. To je praznik, ki simbolizira hrepenenje in pričakovanje slehernega izmed nas. Velika noč tako ne pomeni le Gospodovega vstajenja, temveč tudi naše upanje na večno življenje. Gre za dogodek, ki že od nekdaj prinaša veselje, luč in novo življenje. Ob njem se prebuja narava in z njo tudi naša vera. Po starodavni slovenski navadi se v zgodnjih jutranjih urah začne vstajenjska procesija z Najsvetejšim. Zvonovi zadonijo v slovesnem veselju, njihova pesem oznanja Kristusovo vstajenje in vabi k procesiji, ki se sklene z veličastno velikonočno sveto mašo. S tem se zaključi tudi štiridesetdnevni post, ki je imel nekoč še globlji pomen. Velikonočni zajtrk je bil namreč prvi obilnejši obrok po dolgem obdobju odpovedi, ko mesa, jajc in drugih bogatih jedi niso uživali. Zato je bil ta obrok resnično slovesen in poseben. Danes, ko nam dobrin ne primanjkuje, velikonočna jedila ohranjajo predvsem svoj simbolni pomen. Rdeči pirhi ponazarjajo kaplje Jezusove krvi. Šunka simbolizira trpeče Kristusovo telo – velikonočno jagnje, darovano za grehe ljudi. Kruh predstavlja Jezusovo telo in njegovo vstajenje. Potica spominja na trnovo krono, hren pa na žeblje. V marsikateri košari najdemo tudi klobaso, ki simbolizira vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan. Košara in prtič ne nosita le zunanje lepote, temveč globoko sporočilo vere. Naj nas velikonočni prazniki napolnijo z notranjim mirom, veseljem in zaupanjem, da je življenje močnejše od smrti in da luč vedno premaga temo.

Tatjana Malenšek

Obvestila

Danes 5. april, obhajamo veliko noč, nedeljo Gospodovega vstajenja.

• Ob 6.30 se zberemo k vstajenjski procesiji.
• Ob 14.30 lepo vabljeni k procesiji na Hribce k Žalostni Materi božji, kjer bomo ob 15. uri imeli protipotresno molitveno bogoslužje skupaj s farani in župnikom iz Vrhpolja.

VSTALI ZVELIČAR NAJ VAM NAKLONI OBILJE SVOJE MILOSTI IN UPANJE, KI JE NEPREMAGLJIVO. NJEGOVO VSTAJENJE JE DOKAZ, DA JE NAŠE HREPENENJE PO VEČNOSTI RESNIČNO IN DA BOMO TUDI MI NEKOČ OBUJENI ZA ŽIVLJENJE, KI NIMA KONCA!

Veselja in blagoslova ob prazniku Velike Noči vam želimo: g. Bogdan Dolenc, g. Ivan Povšnar, diakoni: Gregor, Luka in Lojze ter župnik Kancijan.

Jutri je velikonočni ponedeljek in kot običajno se bomo zbrali na sv. Miklavžu. Tam bo sveta maša ob 10. uri Lepo vsi vabljeni, da velikonočno razpoloženje dopolnimo na našem Emavsu.

V petek, 10. aprila, začnemo z devetdnevnico pred praznikom svete birme, ki bo v nedeljo, 19. aprila ob 10h. Poleg staršev in botrov je tudi župnijsko občestvo povabljeno, da spremljamo naše mlade z molitvijo za darove Svetega Duha. V teh dneh je prav da okrepimo našo molitev zanje.

V soboto, 11. aprila, ob 9. uri imajo birmanci "birmanski izpit" v župnišču!

V soboto, 11. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Selc.

Danes teden je 2. velikonočna nedelja, ki jo imenujemo tudi "bela" nedelja. Ne gre za to, da v tem času lahko še zapade nekaj snega, tudi ne za to, da je lahko veliko rastja v cvetenju. Ime je dobila po dolgih belih oblekah, ki so jih imeli oblečene katehumeni, ki so na velikonočno vigilijo prejeli zakramente. Potem pa so se v velikonočni osmini udeleževali svete evharistije v belih oblekah. Prva Cerkev je namreč podeljevala sveti krst in ostale zakramente samo odraslim ljudem. Bela nedelja pa je za našo župnijo še posebej praznična zato, ker je pri sv. Mohorju in Fortunatu vstajenjska procesija ob 6. uri zjutraj. Lepa udeležba vsako leto dokazuje, da ta praznik presega "okvire" naše župnije. Vsako leto namreč pridejo verniki tudi iz sosednjih župnij in krajev, kar daje beli nedelji poseben pečat prazničnosti in veselja. Prizadevni domačini in tudi Pihalna godba Moravče pa še dopolnijo lepoto Velikonočnega praznovanja!

Hvala možem za postavitev Božjega groba v župnijski cerkvi: Jožetu, Avguštinu, Vitu, Matjažu, Alešu, Janezi M., Florjanu.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli in pomagali, da smo lepo obhajali te najlepše in največje praznike naše vere! Naj nas ti praznični dnevi potrdijo za veselo pričevanje upanja in Življenja!

* * * * * * * * * * * * * *

V vrtcu so otroci delali butarice. Ko je mali Matjažek prišel domov, je pripovedoval: "Jezus je šel v mesto. Ljudje so bili tako veseli, da so na pot metali svoje obleke in zelene veje ter kričali: Suzana na višavah." ☺

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1963 – 28 januarja sta prispela po pošti dekreta. Prvi v Moravče k dekanu in žup. upravitelju Vrolih Francetu z naročilom, da je tukajšnji upravitelj imenovan za upravitelja župnije Brdo pri Lukovici. Drugi dekret pa je prispel v župnijo Videm – Dobrepolje z naročilom, da je tamkajšnji kaplan Mrvar Jože, rojen 25. 1. 1932 v župniji Žužemberk, imenovan za upravitelja župnije Moravče. V sredo 30. januarja sem, po zadnjem kaplanskem izpitu, prišel pogledat novo župnijo. Župn. upravitelj in dekan Franc Vrolih me prijazno sprejme in mi vse razkaže.

7. februarja sem v navzočnosti arhidiakona stolnega kanonika prevzel in podpisal zapisnik. Naslednji dan 8. februarja, na Prešernov dan, pa sem se pripeljal v Moravče. Tu pa me je čakalo veliko iznenadenje. Ko sem stopil iz kamiona, sem zagledal množico faranov, ki so ob potrkavanju zvonov navdušeno sprejeli novega župnika. V spremstvu gospoda dekana in ekspozita Čampa Vinkota iz Vrhpolj sem šel najprej v cerkev, tam sem prvikrat podelil novim faranom blagoslov.

Že ob prihodu sem videl, da je tukaj vera v ljudeh še trdna in da duhovnika spoštujejo. Vsaka župnija in vsak narod ima toliko in takšnih duhovnikov kolikor jih si jih od gospodarja žetve izprosi. Povabil sem jih, naj za duhovnike radi molijo.

Pozneje so mi dejali; "Mi smo mislili, da boste vi za nas molili, pa ste nas prosili, da moramo tudi mi za vas!" Poudarjati so se začele stanovske nedelje.

Pri spovednicah so bila narejena vrata s šipami, da se ljudje lažje spovedujejo. Postavljena so bila nova stranska vrata, oboje je naredil mizarski mojster V. Podbevšek. Prekrita je bila streha nad moškim žagredom s pločevino. Začelo se je zbirati za nove orgle, ljudje so dokaj radodarni.

Krščenih je bilo 77 otrok, umrlo je 38 faranov, poročenih pa 34 parov. Sv. obhajil 16.889.

pripravlja Leon Lavrič