4. nedelja med letom (XLI, leto A, 1. 2. 2026)

Uvodnik

Blagor vam – veselite in radujte se

Jezus pozna človeško krhkost od znotraj. Njegove besede pa vabijo k veselju in radosti. Kako naj se radujemo uboštva, žalosti, žeje pravičnosti, napornega prizadevanja za krotkost, usmiljenje in čisto srce? Kakšna je božja logika za temi povabili? Prvo in najpomembnejše zagotovilo za to, da blagri res učinkujejo v duhovni rasti Jezusovega učenca je to, da Jezus sam živi to, kar govori. Blagri so pot, ki jo sam hodi. To jasno čutim, ko gledam rast njegovega kraljestva. Ko Jezus reče: Blagor ubogim v duhu, prepoznavam svojo ranljivost kot resnico mojega bivanja. Ko slišim: Blagor žalostnim, se dotaknem svojih izgub in bolečin. Ko Jezus izreče: Blagor krotkim, opazujem svojo potrebo po nadzoru, po tem, da bi imel prav. Ob besedah: Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, se dotaknem svojih hrepenenj po smislu, resnici in pravičnih odnosih. Ko slišim: Blagor usmiljenim, pomislim, kje sem ranjen jaz in kje drugi. "Blagor čistim v srcu" me vabi k notranji preprostosti, k resnici brez dvojnosti in mask. Ob besedi blagor miroljubnim, se vprašam, ali gradim mostove ali zidove. In ko Jezus govori o preganjanih, zaznam, da zvestoba dobremu ni vedno lahka, a nosi obljubo globlje svobode in pristnega veselja. Postopoma spoznavam, da blagri ne slavijo šibkosti, ampak odprtost, ki nastane, ko ne gradim več vsega na sebi. Jezus ne obljublja odsotnosti bolečine, ampak bližino Boga Očeta prav tam, kjer sem ranljiv. Ali si upam verjeti, da je prav v tem prostor blagoslova? Prepustim se njegovim besedam, ki počasi prodirajo vame in me oblikujejo. Blagri postajajo pot, po kateri me Jezus vabi hoditi – z zaupanjem, v moji ranljivosti, v moji resničnosti. (deloma povzeto po Lectio divina evangelija 4. nedelje med letom, Ignacijevega doma duhovnosti)

Lojze, stalni diakon

Obvestila

Danes 1. februar, obhajamo 4. nedeljo med letom.

Jutri, v ponedeljek, obhajamo praznik svečnica. Še enkrat nam pred oči prihaja prizor iz jeruzalemskega templja v katerem se zgodi običajen obred "odkupitve" prvorojenca, ki je bil za Jude zelo pomemben. Tudi Marija in Jožef izpolnjujeta "predpis postave" in darujeta za Jezusa daritev. Sredi vsega tega pa se zgodi nepričakovano srečanje s starčkom Simeonom. Ta prepozna v Jezusu obljubljenega in težko pričakovanega Odrešenika. Zanj je to izpolnitev njegovih molitev in prošenj, pravzaprav celotnega njegovega življenja. Zato izreče čudovito hvalnico: "Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika, kajti na svoje oči sem videl Zveličarja….", ki jo Cerkev vsak dan moli v sklepni molitveni uri. S tem praznikom je povezan lep običaj blagoslova sveč, ki naj bi jih, poleg blagoslovljene vode, imela vsaka krščanska družina. Spominja nas na Jezusa, ki je luč za vsakega človeka.

Pri obeh svetih mašah bo blagoslov sveč, ki jih boste lahko dobili pred sveto mašo pri glavnem vhodu v cerkev.

V torek, goduje sv. Blaž, ki je mogočen priprošnjik za bolezni grla in vratu, zato Cerkev na njegov god podeljuje Blažev blagoslov.

Petek in sobota sta prva v mesecu zato se bomo pridružili molitvi Cerkve, ki ob teh dnevih moli in zadoščuje za grehe in s tem sodeluje pri Kristusovem trpljenju za odrešenje sveta! Obiskovanje starejših in bolnih pa bomo imeli v času misijona v naši župniji: od 27. feb. do 8. marca. Če pa kdo želi obisk v tem tednu naj to sporoči v župnišče.

V soboto, 7. februarja, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Krašc.

Danes teden je državni praznik, Prešernov dan. Ta veliki pesnik je v mnogih svojih pesnih in pesnitvah izrazil najgloblja človekova čustva, ki na svoj način izkazujejo človekovo veličino pa tudi njegovo krhkost. Njegova poezija se lahko primerja z največjimi pesniki in literati z vsega sveta. V svoji Zdravljici pa skoraj preroško zahrepeni (podobno kot prerok Izaija) po času, ko bo prepir med narodi izginil, ko bo nastopilo obdobje miru in sodelovanja. Ponosni smo vedno ko zapojemo to pesem, ki je postala naša državna himna. Zdrava zavest slovenstva in pripadnost našemu narodu je nekaj kar moramo ljubosumno čuvati in ohranjati v naših srcih in v naši skupni narodni zavesti. Ljubezen do našega naroda pa nikoli ne sme preiti v sovraštvo ali podcenjevanja drugih narodov. Ljubezen do naroda vedno vsebuje spoštovanje do drugih. Ob tem prazniku in kulturnem dnevu se iskreno zahvaljujem vsem, ki v našem kraju in v naši lepi moravški dolini skrbite (skrbijo) za zelo razgibano in čudovito kulturno dogajanje. Pevci – cerkveni in posvetni, Moravška godba, gledališke predstave, različna predavanja in prireditve izkazujejo vso raznolikost ustvarjalnosti in talentov. Rokodelstvo, slikarska šola g. Blaža Slaparja in še bi lahko naštevali. Hvala vsem naštetim in vsem ostalim, ki se na različne načine trudite za razvoj in ohranjanje "kulturne omike" v moravški dolini.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1957  –  7. julij – ob 9h procesija iz Moravč na Drtijo; belooblečena dekleta nosile kip Matere Božje, vse je zelo lepo potekalo. Vročina!

14/7 – g. žpk Alojzij Peček v Pečah proslavil 40 letnico mašništva: asistenca prof. Janko Sedej, Lj., g.Valentin Benedik – Vače, F. Vrolih – Moravče. 28/7 v Krašnji zlata maša g. Alojzija Breceljnika: pridigal dekan M. Tavčar iz Poljan nad Šk. Loko, 10 duhovnikov, veliko narodnih noš. Deževalo!

31/7  Obnovljeno "Franckovo znamenje" med Stražo in Dobravo. Meseca julija je bilo veliko neviht s strelo.

4/8 – Občinski praznik v Moravčah, slovesnosti pri spomeniku – med prvo mašo motila godba – 15 min.

1/9  na Brezjah slavnost ob 50 letnici, somaševalo 5 škofov, veliko faranov šlo na romanje. 8/9 pevci šli na izlet; Brezje, Bled, Vrba, Bohinj – Savica.

15/9 praznovanje 50 letnice Hribc; ob 10h procesija na Hribce, maša s pridigo pod lopo: dr. Franc Kimovec, (bil sem zaslišan!). Češnjičani so Hribce lepo okrasili. 20/9 prvi civilni pogreb 5 letnega miličarjevega otroka iz Ribč, ki se je zastrupil, godba.

26/9 zasledovanje miličarjev glede beljenja cerkve Sv. Trojice: kdo prispeval, kdo snažil itd. Hlev – mizarska delavnica je prekrita, veliko težav za les, strešnike in delavce. Zidarji zelo počasi delajo požarni zid in drvarnico.

13. oktobra ob 15.30 na Hribcih jubilejna pobožnost točno ob 50 letnici blagoslovitve; pridigal g. Franc Kozjek iz Blagovice. 1. novembra na Gradišču zazvoni zvon kupljen v Kočevju, Glasov ga pripeljal na vozu in soseska zelo skrivaj zbira denar.

10/11 - Na Limbarski gori je Turistično društvo po pogodbi za 99 let začelo obnavljati mežnarijo za gostišče, les zbirajo.

17/11 na Martinovo nedeljo, glavno opravilo ima kanonik dr. Janko Arnejc. V Dobu g. škof A. Vovk blagoslovi novo krstilnico. Zornice in roženvenska pobožnost poteka cel december.

Krščenih 85 otrok, pogrebov 49, porok 33, oklicev 41. Prvoobhajancev 58, obhajil 9340.

pripravlja Leon Lavrič