Jezusov krst (XLI, leto A, 11. 1. 2026)

Uvodnik

Letošnji božični čas sem preživel približno 11 tisoč kilometrov stran, pri 40 stopinjah, v svoji rodni Argentini. Obisk je bil deloma turističen, glavni namen pa je bil obiskati bratrance, dve teti in strica ter svojo staro mamo Ivanko, ki nas je pri svojih 93 letih še naprej razvajala, kot da se ne bi že skoraj 20 let nazaj preselili od tam. Vse to je skupaj s praznikom svete Družine botrovalo razmišljanju o družinah na splošno, ki ga želim na kratko orisati.

Zdi se mi, da sta sodobna tehnologija in mobilnost korenito spremenila družine. Družine postajajo samozadostne enote očeta, matere in otrok. Pričakujemo, da se čim več življenja odvija znotraj tega okvirja, okoli njega pa obstajajo različne vrste dužinskega 'znanstva', ki to življenje obiskujejo. Ko poslušam in se pogovarjam s svojo staro mamo, je očitno, da pri njih ni bilo nujno tako. V njenih zgodbah ves čas nastopajo strici in tete, kakšni bratranci in neprecenljive botrce, ki lahko sploh niso v sorodu. Teta je na primer večkrat poudarila: "Kaj bi mi brez teh stricev, oni so nas naučili ljubiti." Nasprotno se v modernejši dobi zdi, da vloga razširjene družine počasi ugaša - morda zaradi preprostega razloga, da nas vse manj živi na približno istem koncu sveta.

Ameriški katoliški filozof Alisdair McIntyre opaža: "Zelo pogosto povem, da se dandanes družba ne zaveda, kako pomembne so tete. Svoje študente pogosto vprašam: 'Kakšne so dolžnosti tete?' In to vprašanje se mnogim zdi zelo nenavadno. Vendar sem opazil pri sebi in svojih sodobnikih, kako govorijo o ključni vlogi, ki so jo tete imele pri njihovi vzgoji. Če ne bi bilo tet ter bratrancev in sestričen, celo naši odnosi s starši ne bi bili takšni, kot so bili; starši sami namreč zelo redko lahko v celoti izpolnijo vse svoje družinske dolžnosti."

Tudi sam sem opazil eno vrsto ljubezni in včasih neracionalno podporo, ki sem jo lahko prejel samo od tete - in tega ne očitam svojim staršem. Določen zgled sem res lahko videl samo pri stari mami - ne zato, ker mi starši ne bi bili v zgled, ampak ker enostavno niso stara mama Ivanka. Tega se želim zares zavedati. Kot bratranec imam določeno odgovornost in vlogo v življenju sestričen. Kot stric imam kakšne dolžnosti in vlogo v življenju nečakov. Tej vlogi se ne morem enostavno odpovedati, tako kot se oče ne more enostavno odpovedati vlogi očeta. In če bom kdaj oče, si zares želim, da bi moji otroci imeli okrog sebe družino, ki bi jih znala naučiti mnogo več kot znam sam.

Martin Rode

Obvestila

Danes 11. januar, obhajamo nedeljo Jezusovega krsta.

V petek, 16. januarja, ob 19. uri je srečanje birmanskih skupin z animatorji. Vsi birmanci lepo vabljeni. Po dosedanjih srečanjih je bilo zadovoljstvo na obeh straneh. Prav je, da birmanke in birmanci iz "prve roke" slišijo od animatorjev, da se vero živi v vsakdanjem življenju in da prinaša veliko notranje moči, veselja in zadovoljstva. V petek se torej vidimo.

V soboto, 17. januarja, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Cesta heroja Vasje in Cesta na Grmače.

V soboto, 17. januarja bo med mašo prepeval mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. Po maši bodo zapeli še nekaj božičnih pesmi.

Hvala za nabirko in darove za naše župnišče preteklo nedeljo! Hvala družini Tonija Lukana za dar za sv. Andreja. Hvala tudi vsem, ki pri pogrebih darujete za svete maše za pokojne in tudi za cerkev. Bog lonaj vsem!

Danes teden se začne Teden molitve za edinost med kristjani. Geslo je vzeto iz pisma Efežanom: "Eno telo in en Duh, kakor ste bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti" (Ef 4,4).Njegova izvirna misel je bila, da je skupnost vernikov "eno telo in en Duh". Sveti Duh ustvarja edinost in občestvo, ter usposablja Cerkev za njeno poslanstvo. Molitve in razmišljanja je tokrat pripravila Armenija, kjer je večinska Armenska apostolska cerkev (okoli 6. milijonov vernikov). Zelo veliko jih živi zunaj domovine. Že okli leta 301 je tam krščanstvo postalo državna vera, zato nosi Armenija čast prve krščanske države na svetu. Ima lasten jezik in lastno abecedo. Armenci na ozemlju osmanskega cesarstva so postali Cerkev mučencev. Ob koncu 19. in v začetku 20.stoletja so doživeli genocid s strani Turkov, ki ga Turčija še vedno ne priznava. Od razpada Sovjetske zveze leta 1991, ki je pomenil tudi konec zatiranja vere, Armenija doživlja verski preporod. Katoličani in evangeličani so v manjšini... (prof. dr. Bogdan Dolenc, član Komisije za ekumenizem)

Hvala Komornemu zboru Limbar za čudovit božični koncert!

Jaslice pri cerkvi, ki jih je izdelal rezbar Aleš Sluga iz Kamnika, bomo kmalu odpeljali v cerkev sv. Valentina na Limbarski Gori, kjer bodo do naslednjega decembra.

Restavratorka Nina Dorič Majdič že pridno restavrira slike Layerjevega križevega pota iz župnijske cerkve. Upamo, da bodo dokončane do slovesnosti nove maše.

Miha, Robert in Leon pa izdelujejo okraske za fasado župnišča, ki jih bodo pritrdili okoli oken. Takoj ko bo spomladi primerno vreme se bodo dela nadaljevala. Jedilnico in teraso na vrtni strani pa bomo začeli graditi po novi maši v poletju.

* * * * * * * * * *

Če Anton z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1956 – Na 1. Januar – v cerkvi lepo obiskano, vreme izredno lepo in milo. Med tednom napeljevali zemljo od Kramarja okoli cerkve za travo.

Edini cerkveni koledar za tekoče leto je od Ciril Metodovega društva na enem listu, dvobarven za 10.-

22/1 pri Sv. Križu ob 10h sv. maša – Antonova – dobro obiskana, kot je bilo že od starine v navadi (Krač ni!).

Za gradnje in popravila hiš so zelo stroge uredbe – za vse je treba dovoljenje, tudi za cerkev prekriti.

26/2 Kvaterna nedelja – po vpeljani navadi pri prvi in večerni maši 3 – 5 očenašev za imenovane in v molitev priporočene, ker ni mogoče opraviti maše. Začelo se je gibanje za graditev kulturnega doma z dvorano – najraje na mestu kjer je porušeni farovški hlev, v njem je sedaj mizarska delavnica; a ljudje niso za to, da bi se to odprodalo. Ker so davki preogromni bi bilo boljše odprodati preveč obremenjeno zemljo – za Močilom, se bo pokazalo kako.

Mohorjeve knjige so letos prišle z veliko zamudo, a samo dve, ena pa še bo; nejevolja je.

Za Božji grob pripravljamo obnovo: zavese in lesen opaž ob vhodu, kjer se zid kruši. Zelo študiramo novi obrednik za Veliki teden po ciklostiranih listih iz Zagreba. Na Cvetni ponedeljek je bilo velikonočno spovedovanje, trije sosednji duhovniki, dober obisk. Dobro obiskani tudi obredi Velikega tedna.

1/4 – Velika noč, ob 5h zjutraj procesija okoli Moravč – izredna udeležba in vsi moški pokleknili. Ob pol 3h popoldne na Hribce dolga protipotresna procesija. Marsikje so morali to nedeljo delati: v LJ, KR, …

Vreme je ves mesec marec in april deževno.

Prošnje procesije v redu izvršene, zlasti na Drtijo lepa in dolga, tudi procesija sv. Florjana k Sv. Mohorju. Za Binkošti na Limbarski gori je bilo lepo in v redu, a slabši obisk, ker je bil dež.

pripravlja Leon Lavrič