33. nedelja med letom (XL, leto C, 16. 11. 2025)

Uvodnik

"V miru delajte in jejte svoj kruh". To je, glede na njegovo zelo razburljivo življenje, presenetljivo Pavlovo navodilo. Njegovo apostolstvo je bilo eno samo garanje, leta v zaporih, na neskončnih potovanjih, brodolomih, med kamenjanji, v ujetništvu… daleč od možnosti redne, kaj šele mirne prehrane. A Pavel čez vse ceni delo: v tem je bil vzgojen, to je prinesel od doma. Ne le, da je bil proti lenobi in "beganju sem in tja" marveč je Solunčanom dajal zgled, da je treba živeti urejeno, delovno in odgovorno. Kljub temu, da je imel vso pravico do oskrbe v skupnosti, kjer je oznanjal evangelij, je ni izkoristil in skupaj s svojimi pomočniki so "trudoma garali noč in dan, da ne bi bili v komu v breme". Pavlov ukaz je jasen: "Kdor noče delati, naj tudi ne jé." Točno tako je v grščini zapisano že skoraj 2000 let. V naš pregovor pa se je zapisal napačni navedek: Kdor ne dela, naj ne jé. To je krivično in nepošteno pravilo. Koliko je ljudi, ki bi radi delali, a dela in plače ne dobijo. Koliko bi jih delalo, če bi zmogli, znali, bili zdravi. Tu so tudi starejši, invalidi in vsi otroci sveta! Naj bodo po tem pravilu lačni? Nikakor! Vsak človek ima pravico do dostojnega življenja. Hvala Bogu, da je v mnogih državah uvedena družbena solidarnost, ki zagotavlja zaščito tem, ki si preživetja trajno ali začasno ne morejo zagotoviti s svojim delom in zaslužkom. Gotovo je tudi veliko lenuhov, delomrznežev in po svoji krivdi nezaposlenih. Za te in tiste, ki morda izkoriščajo (pre)velikodušen socialni sistem pa velja beseda: "kdor noče delati…". Treba bi jih bilo voditi k spoznanju, da je delo vrednota, ustvarjalnost in odgovornost do sebe in skupnosti, ki potem lahko zagotavlja spoštovanje človekovega dostojanstva in pravice, ki iz tega izhajajo. Če se bomo zavzemali za družbeno pravičnost ne pričakujmo mirnih časov, a ne bojmo se: "niti las z glave se nam ne bo izgubil." In prijetno praznovanje Martinove nedelje vam želim!

diakon Lojze

Obvestila

Danes 16. november, obhajamo 33. nedeljo med letom.

• Med sobotno in nedeljskima svetima mašama bo darovanje (ofer) zapotrebe cerkve.

Hvala možem in fantom za spravilo in pripravo drv za kurjavo župnišča: Vito, Marko, Nika, Florjan, Jože Z., Milan K, Janez K., Jaka, Franci in Janez R., Oskar, Lovro, diakon Luka; hvala Marjanci U. za malico!

V četrtek, 20. novembra, ob 18.30 uri vabljeni starši birmancev na sestanek.

Pred nami je že pripravljalni vikend za misijon prihodnje leto. Misijonarja Jaro in Marjan, ter sestra Gražyna bodo med nami. Sobota je rezervirana za naše osmošolce, ki bodo opravili kratke duhovne vaje z aktualnimi temami in vprašanji s katerimi se mladi v tem obdobju srečujejo. Vsekakor to ne želi biti neka obveznost ali nekaj zoprnega. Pač pa je ozaveščanje mladih, da bi se zavedali nekaterih pomembnih stvari v tem času odraščanja.

V soboto, 22. novembra, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Sp. in Zg. Dobrave ter Plesa.

V soboto je god svete Cecilije, zavetnice cerkvenega petja in glasbe. Vsako leto je to praznik tudi naših zvestih pevk in pevcev (od najmlajših do starejših), ki se na koru trudijo z zborovodji in organisti za dopolnitev bogoslužja. Ob tem se vsem, ki kakorkoli skrbite za zborovsko in ljudsko petje iskreno zahvaljujem! Naj vam sv. Cecilija še naprej poglablja veselje in voljo za petje in glasbo, ki je posebna oblika molitve in služenja župniji in Bogu!

Danes teden, 23. novembra, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Mengšu bo Revija odraslih mešanih pevskih zborov naše dekanije. Poleg pevcev mešanega zbora tudi ostali vabljeni k poslušanju!

Mladi bodo tudi letos izdelovali adventne venčke. Na voljo bodo po sobotni sveti maši ter po obeh nedeljskih svetih mašah. Če ima kdo doma še kakšen rabljen venec, ga lahko odda v za to pripravljen zabojček pri cerkvi – za ponovno uporabo. Vabljeni k ogledu in k nakupu.

Danes teden obhajamo zadnjo nedeljo v tem liturgičnem in cerkvenem letu, praznik Kristusa Kralja Vesoljstva. Že od vsega začetka so kristjani verovali, da je Kristus edini Odrešenik in da je "Prvorojeni vsega stvarstva", kot je zapisal apostol Pavel. Tudi skrivnostno in nesluteno veliko in prostrano vesolje, je njegov prostor. Že prvim Očakom je bilo razodeto, da so zvezde na nebu delo Stvaritelja, ki se sklanja in prihaja naproti človeku. V Kristusu sta se nebo in zemlja dotaknila in združila. In prav v Njem tudi sami postajamo odrešeni že tu na zemlji.

V tem tednu nas zaporniški vikar, g. Robi Friškovec vabi in nagovarja k molitvi za zapornike in za vse, ki se z njimi ukvarjajo in jim želijo pomagati na pravo pot!

V ponedeljek, 17. novembra, vabljeni na sestanek starši prvoobhajancev, ob 18.30 uri.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1952 – Župniki in cerkovniki se hodijo v Kamnik zagovarjat radi zvonenja in potrkavanja v božični noči. Na koru bilo pokradenih že 6 žarnic. 6/1 - Pevci so imeli zakusko pri Kopaču v Soteski; ker so podaljšali čez 22h jih zaslišujejo.

Na nedeljo 27/1 padlo 70 cm snega. Pevske vaje pri organistu so prepovedane; samo v cerkvi. Verouk ukinjen v šolah – v cerkvi z dovoljenjem oblasti ob prijavljenem času, a ne pred ali po šoli.

14/2 – snega zapadlo 130 cm! Danes nič opravila na Limbarski gori; včeraj se komaj vrnil z gore. 16/2 okoli 7h se je zrušila nova streha na Zaloški graščini. V cerkvi ne sme biti opravila dokler se ves sneg s strehe ne odstrani. 18/2 – vse odmetava sneg s streh, ob 20h se poruši streha na župnijskem hlevu. Od 2. do 5. marca moški mobilizirani, tudi vikar, ter kidajo sneg s ceste do Krasc, zelo komodno.

11/3 – prvič verouk v cerkvi – za zaveso pod žagredom na ženski stran. Organist dobil 800.- za petje, mežnar 1000.- kazni za pritrkavanje za božič. 26/3 - v kropilnike nekdo nalil gnojnice! Za velikonočno spoved so bili naprošeni gg. Peček iz Peč, Tomazin iz Štange, Kozjek iz Blagovice. 12/4 velikonočna procesija je šla za kaplanijo in za Jurkom nazaj, nosilci bander kregani od miličarjev. Poveljnik Štošicki zaplenil ves ofer pri sv. Miklavžu, 5685.-. takoj se pritožil na Versko komisijo. Poizvedovanje o ofru pri sv. Mohorju, a jim ga ni uspelo zapleniti. Vse praznike imajo fantje predvojaško vzgojo.

25/4 – Markova procesija na Vrhpolje ni dovoljena. Škof Vovk se še zdravijo radi opeklin v bolnišnici. Križe razbijajo. Pri šmarnicah beremo Marijina božja pota. Prvomajski državni prazniki kar 4 dni. 4/5 – pri Sv. Križu I. sv. obhajilo, 8 dečkov in 5 deklic. Prezbiterij ves lepo osnažen – ometan, ostala cerkev lepo okrašena.

pripravlja Leon Lavrič