12. nedelja med letom (XL, leto C, 22. 6. 2025)

Uvodnik

Te dni ponovno prebiram Chestertonovo knjigo Pravoverje, ki jo toplo priporočam vsem, ki bi želeli spet odkriti lepe in presenetljive značilnosti krščanskega pogleda na svet – pogleda, ki nam je včasih skoraj samoumeven, a hkrati postopoma šibkejši v nas. V njej me je ravno ta teden presenetil citat nedeljskega evangelija, v drugačnem kontekstu, kot običajno beremo njegovo sporočilo.

“Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil, kdor pa izgubí svoje življenje zaradi Mene, ga bo rešil.”

V ta citat se lahko zelo poglobimo in najdemo ostro, neizprosno sporočilo. Govori o tem, da življenje sámo ni tista končna, neizpodbitna vrednota – nad njo sta še naša vera in odnos z Bogom, brez katerih je to isto življenje brez prave vrednosti. Chesterton v omejeni knjigi svetopisemski citat uporabi v drug namen. Z njim elegantno ponazori vrednoto poguma.

Pogum je čudna krepost. V najslabšem primeru gre za nepremišljeno drznost, a tudi v najboljšem primeru je na nek način protislovna. Pogum je močna skrb za življenje, ki privzame obliko določene brezbrižnosti zanj. Pogumen alpinist si lahko v nevarnosti reši življenje – če ga tvega nad prepadom. Pogum je navidez nemogoča združitev dveh močnih nasprotij, ne da bi izgubili silo vsakega posebej. Naenkrat ljubimo življenje in smo ga pripravljeni izgubiti. K takemu, popolnemu pogumu v veri nas vabi Jezus. Ne v preračunljivo pravilo prave mere, s katerim bi si rekli: “V tej in oni situaciji bi tvegal toliko udobja, v drugi situaciji se ne bi bilo primerno čemu odpovedati.” Ne, pravi pogum je v isti sapi z vsem srcem zgrabiti življenje, ki nam ga Bog podarja – in biti z isto vnemo pripravljen svoje življenje dati za prijatelja, družino ali Zanj. Naj nas današnji evangelij spodbudi k pravemu pogumu, ki ne išče kompromisa, ampak zažari v obojem – da bomo polni življenja tu na zemlji in hkrati nenavezani nanj.

Martin Rode

Obvestila

Danes 22. junij, obhajamo 12. nedeljo med letom.

Danes se torej veselimo z našim zlatomašnikom, g. Mirom Šlibarjem. Predvsem je to priložnost za našo skupno hvaležnost za njegovih 50 let mašništva in tudi za službeno duhovništvo kot tako. Po duhovniku prejemamo zakramente, ki v nas krepijo Božje življenje. In to Božje življenje je znamenje, da smo vsi poklicani v občestvo z Bogom, ki je izvir naše sreče in spoznanja ljubljenosti.

Že sedaj pa tudi vabilo na Hribce 15. avgusta, ko bodo med nami trije zlatomašniki: g. Miro Šlibar, g. Viktor Primožič in g. Ivan Povšnar.

Kot ste najbrž že sami videli je na Limbarski Gori obnovljena čudovita slika nadangela Mihaela v stranskem oltarju. Hvala ge. Nini Dorič Majdič za to zahtevno delo. Iskrena zahvala pa gre tudi Društvu krajanov Limbarska Gora, ki je za restavriranje slike in okvira prispevalo 1.500,00 €.

V ponedeljek, 23. junija, na predvečer praznika Janeza Krstnika, bo sveta maša ob 20. uri za našo domovino Slovenijo.

V soboto, 28. junija, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve  na vrsti farani Šlandrove ulice.

Fotograf, g. Rok Majhenič je dostavil fotografije prvoobhajanske slovesnosti in jih lahko dobite v pisarni.

Okrog 20 spričeval še vedno "čaka", da jih pridete iskat preden greste na počitnice in boste pozabili nanje.

Nekateri ste morda opazili, da v cerkvi manjka nekaj slik križevega pota. Že pred leti so 4 slike obnovili študentje Likovne akademije v Ljubljani pod mentorstvom njihovih profesorjev. Ostalo pa jih je še 10, ki jih bo postopoma restavrirala Nina.

Pred nekaj dnevi so opravili geološke in fizikalne raziskave trškega jedra in okolico cerkve. Gre za "iskanje" morebitnih ostankov prejšnjih stavb in ostalih stvari, ki so "zakopane" pod površjem. Prav tako raziskavo so opravili tudi v notranjosti cerkve sv. Andreja. Morda se bodo našli temelji prvotne, gotske cerkve, preden so cerkev barokizirali in jo okoli 1750  tudi povečali. Sicer pa je notranjost cerkve že prebeljena in vedno bolj dobiva končno podobo in lepoto, ki si jo to svetišče tudi zasluži, saj gre za enega najlepših sakralnih spomenikov v bližnji in daljni okolici, predvsem zaradi čudovitega prezbiterij in poslikav. Seveda pa je tudi ta cerkev za nas kristjane predvsem hiša molitve in znamenje Božje navzočnosti!

Hvala vsem, ki so se trudili in polepšali notranjost: Mihu, Gabrijelu, Rudiju in Viliju. Hvala obema ključarjema Metodu in Tilnu ter domačinom. Hvala Ivici in Kosmačevim za kave in okrepčila. Hvala Martini in ostalim, ki ste poskrbeli za malice. Ostane pa še restavriranje prvotnega tlaka. Tega dela se bo lotil restavrator Robi Prašnikar s svojimi pomočniki. Tudi Robiju hvala za vse dosedanje delo in koordinacijo.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Iz župnijske kronike

Leto 1937 – 1940; V l. 1938/40 poskusi g. ekspozita v Šentvidu (župnija Brdo) za ustanovitev nove župnije Št. Vid, kamor bi odpadla soseska Sp. Koseze, soseska Gradišče pa k Brdu; poskusi soseske Vrhpolje za svoje pokopališče, poskusi soseske Sv. Trojica za krščevanje tam, župnije Hotič za odtegnitev Ribč; pri Sv. Križu upokojeni kaplan g. Komljanec Anton pripravlja ustanovitev nove župnije (nova šola, nakup parcel…).

l.1938/40 na Limbarski gori popravljeni žlebovi, streha mežnarije, obnovljen inventar župnišča. Leta 1939 popravljena mežnarija na Drtiji. Istega leta popravljena streha in zunanjost podružnične cerkve sv. Andreja in mežnarije sv. Mohorja, nova streha stolpa sv. Nikolaja, l. 1938 nov hlev pri Sv. Trojici (prejšnjega je požgala histerična ženska – zaprta za 3 leta v Begunjah).

V l. 1933/40 so kopali osuševalne jarke za odvod močvirij ob Drtijščici (večinoma z banovinsko podporo, interesenti le a 500 Din od ha). 1938 – gradnja banovinske cest  Zagorje – Moravče in občinskih potov (cest), Moravče – Limbarska gora, Moravče – Grmače, Vrhpolje – Javoršica; vodovod Javoršica 1939/40. L. 1939 ustanovljeno Tujsko prometno društvo Moravče.

Prej izredno napete politične razmere so se l. 1939/40 zelo umirile. Od demonstracij in manifestacij je kraj preselil k produktivnemu gospodarskemu delu, ki ga ta kraj že zelo potrebuje, ker je zaostal in nima smisla za skupne potrebe in koristi, za higieno, red, snago, karitas, za povzdigo splošnih pogojev blagostanja. Vendar se ljudje polagoma zbujajo, koruptne razmere urejajo. L. 1939 je kupila občina Moravče graščino Češenjce za ubožni dom in polagoma pripravlja inventar. Istega leta komisijon. določitev parcele za novo šolo (Markeskova njiva za vrtom, določenim in kupljenim od Hranilnice za Katoliški prosvetni dom). Zamenjava nadarbinskega sveta za gozdne parcele, ki so v teku, bodo omogočile stavbe novih hiš.

Versko življenje, za tako veliko župnijo dobrega slovesa, kaj borno razvito, se le polagoma oživlja in solidno raste.

pripravlja Leon Lavrič