3. velikonočna nedelja (XXXV, leto A, 26. 4. 2020)

Uvodnik

Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha

Evangelij, ki je vsebinsko zelo bogat, poln upanja, preobratov in ljubezni, vse to predstavlja današnji odlomek, ki govori o dveh romarjih na poti v Emavs. Celoten potek besedila nosi veliko skrivnosti in simbolike, ki jo lahko pravzaprav interpretiramo v nedogled. Mnogokrat lahko najdemo simboliko ravnanja v naših odnosih, kako je sestavljena pot nas vseh in kakšna dinamika se odvija na tej poti, ki jo hodimo. Še pomembneje pa bi lahko rekli, da je v tem odlomku zajet celotni obred svete maše, čisto tako po mojem razmišljanju. Vsakič se družimo pri Evharistiji, sodelujemo, pričakujemo in sprejemamo. Prav tako kot tedaj, ko je Jezus z učencema lomil kruh. Takoj ko sta ga prepoznala pa je odšel, namreč vera in upanje pri učencih sta ponovno vzplameneli. Vse to pa je bilo dejanje ljubezni vstalega Kristusa. Vera, upanje in ljubezen, vse to kar podoživljamo vsakič pri sveti maši. Znova in znova. Pričakovanje in vera, ki vsakič znova dobita svoje zadoščenje pri Evharistiji.

Današnji evangelij pa nas tudi opominja, da je Jezus ves čas z nami. Vedno ob nas, da nas opogumi, nam vlije novo upanje. Podarja nam zakramente, da nas krepijo na poti, deli svoje odpuščanje, ki nas spomni na božje usmiljenje, da lažje nadaljujemo svojo pot.

Tatjana Malenšek

Obvestila

Danes, 26. aprila, obhajamo 3. velikonočno nedeljo.

• Sobotno in nedeljsko sveto mašo lahko spremljate na http://zupnija-moravce.rkc.si
• Z današnjo nedeljo začenjamo Teden molitve za duhovne poklice. Zahvaljujem se p. Paskalu za današnje misli in spodbude v ta namen. Prepričan sem, da je še sedaj vnet in goreč molivec za duhovne poklice. Ob takih zgledih se lažje tudi mi vsi odzovemo. In vem tudi, da vas je kar nekaj vključenih v »živi rožni venec«, kar pomeni, da vsak dan zmolite vsaj eno desetko rožnega venca v ta namen. Seveda pa je poleg molitve "učinkovito" tudi darovanje naših križev, težav in bolezni v ta namen. Skratka: molitev za duhovne poklice in tudi sami duhovni poklici so merilo in znamenje vitalnosti vsakega oltarnega občestva, župnije. Tudi našega. Prav gotovo bomo v tem tednu še več molili tudi za Vita in Gregorja.

Hvala Alešu Pestotnik in Robiju Burja za poliranje talne površine v naši župnijski cerkvi. Delo sta opravila res temeljito in skrbno. S tem so tudi ploščice bolj zaščitene. Hvala tudi Milanu in Roku Urbanija.

Pri cerkvi sv. Miklavža so začeli z ureditvijo drenaže okoli cerkve. Poleg tega se bo zamenjal poden na koru in naredile nove stopnice na kor. Čez poletje se bodo restavrirale tudi freske na stenah. Hvala Mirku in Andreju Ribič ter ostalim za prostovoljno delo.

Z delom pri sv. Mohorju bo začel tudi krovec, g. Kožuh. V tem tednu bodo sondirali tudi zvonik in cerkev, kar je potrebno za določitev fasade in končne podobe cerkve.

Kateheti vabimo in spodbujamo vse veroučne učence, da naredite vsak teden eno lekcijo v vaših delavnih zvezkih. Prav tako vas vabimo, da bi spremljali šmarnice na spleti strani naše župnije (http://zupnija-moravce.rkc.si) vsak dan ob 19. uri. Začeli bomo v petek, 1. maja.

Glede Prvega svetega obhajila in birme je zagotovo samo to, da bo oboje prestavljeno. Bomo podrobno spremljali, kako se bodo stvari odvijale in se potem tudi odločili kdaj in kako. O vsem boste starši in veroučenci pravočasno obveščeni. Še vedno velja, da skupaj s starši oblikujete molitev. Spodbujam vas, da bi se z zaupanjem obračali k Bogu in si izprosili milosti. In prav molitev je na poseben način »ogledalo«, kako trdna in vztrajna je naša vera. Naj nam ne bo žal časa, ki ga posvetimo Bogu. Kužna znamenja na čast sv. Roku in ostalim svetnikom, številne kapelice in znamenja ob poteh in cestah so tudi znamenja naših prednikov in dokaz, kako so se, posebno v težkih časih in ob preizkušnjah obračali k Bogu. Tudi mi smo danes poklicani k taki drži. Bog ne presliši nikogar, kdor ga iskreno prosi.

Ob smrti Stanislave Plešec so darovali za svete maše: Pavla z družino iz Učaka, Albina Kunavar in Majdičevi (tudi dar za cerkev).

Ob smrti Angelce Firm so darovali za sveto maše: vnuka Gorazd in Aljaž in dar za cerkev, sostanovalci iz Trga svobode 4, družina Bajuk, Sonja z družino in Darinka z družino.

Namesto nedeljske "pušice", darov, ki so namenjeni za sprotne stroške in za večja ali manjša vzdrževalna dela, lahko nakažete na župnijski TRR:SI56 1914 0501 1468 562. Deželna banka Slovenije. Velja načelo: kolikor kdo more. Vsak dar je dobrodošel. Hvala.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

KRŠČENI IN POSLANI - MINISTRANTI

V naši cerkveni skupnosti je mnogo različnih služb in vsak izmed nas je povabljen, da na takšen ali drugačen način sodeluje in prispeva k zbiranju okoli oltarne mize. Ena izmed zelo pomembnih je ministrantska služba.

Že sama beseda ministrant izvira iz latinske besede ministrare, kar pa pomeni služiti. Ministrant namreč sodeluje pri bogoslužju, v katerem se nam preko zakramentov razodeva Bog sam. Dogajanje je sveto in že samo po sebi lepo, vendar se moramo tudi mi potruditi, da ga izpeljemo po najboljših močeh.

Poleg duhovnika so ministranti najbližje oltarju, ki je središče sv. maše. Ko nanj razgrnejo in položijo korporal in purifikatorij, prtička kvadratne in pravokotne oblike, ter palo, ga pripravijo na Jezusovo daritev. V svojih rokah duhovniku na oltar prinesejo pateno s hostijo in vrčka z vinom in vodo, ki se bodo spremenili v Kristusovo telo in kri. Z vmesnim zvonjenjem opozorijo ostale vernike na najpomembnejši del sv. maše.

Kot vsako službo, je treba tudi ministrantsko službo vzeti resno in odgovorno ter z osebno predanostjo. S svojo prisotnostjo in pripravljenostjo ministrant daruje svoj čas in svoje talente Gospodu, vendar pa ob tem prejme veliko več. Da svojo službo dobro opravimo, moramo med seboj sodelovati, si med seboj pomagati in predvsem zaupati in prav tem se krepi bratska skupnost ter osebna rast vsakega izmed nas. Zaupana nam je pomembna naloga in s tem, ko se trudimo, se krepi naša zvestoba in odgovornost tudi do drugih zadolžitev, ki nas čakajo v življenju. Prijateljstvo med ministranti se utrjuje tudi pri sodelovanju pri kvizih, nogometnih turnirjih in pa skupnih počitnicah na morju, ki prinašajo nepozabna doživetja.

Tako kot so ministranti vidno zbrani ob Kristusovem oltarju, so ob njem tudi ostali, vendar v drugačnih vlogah in vsi smo Njegove priče.

Gregor Capuder