CVETNA NEDELJA (XXX, leto B, 14. teden, 29. 3. 2015)

Uvodnik

Na današnjo nedeljo lahko v božji besedi opazujemo ravnanje množice, ki hitro spreminja svoja stališča in ravnanja. Najprej so ljudje hodili za Jezusom in ga prosili, da ozdravi bolne; z zanimanjem so ga poslušali in se čudili njegovi modrosti; sedaj ga pozdravljajo in mu mahajo s palmovimi vejami; kmalu nato ga bo nekdo izdal in drugi zatajil; naščuvana množica pa bo zahtevala celo njegovo križanje. Jezus pa mirno daje navodila za pripravo zadnje večerje in za dovršitev svojega poslanstva. Čeprav ve, kaj ga čaka, nadaljuje svojo pot priprave na trpljenje in smrt, ker ve, da lahko samo tako pokaže, da je Božji sin in je njegovo ravnanje, zaradi Ljubezni, drugačno od ravnanja ljudi. Verjame, da bo s križem vzel nase vse grehe sveta in človeku pokazal pravo Ljubezen in pot v Vstajenje.

Velikokrat smo podobni tej množici, ker hitro pozabimo, koliko dobrega smo v življenju prejeli, najprej po naših starših, bratih in sestrah; potem pa tudi po sodelavcih, prijateljih in drugih ljudeh. Pozabljamo, kako relativno dobro živimo v primerjavi z mnogimi narodi v revnih in nerazvitih državah. Hitro pozabimo na darove Boga, narave, domovine, družine in se vdamo črednemu nezadovoljstvu, nerganju, obtoževanju, morda celo malodušju in tožarjenju.

Stara modrost pravi, da je Bog vsakemu izmed nas naložil tako velik križ, kot ga je sposoben nositi. Poleg občasnih križev in težav, pa nam življenje daje tudi veliko lepega, vstajenjskega, če smo le-to pripravljeni tudi opaziti, videti, se razveseliti. Ali se znamo za vse to tudi zahvaljevati?

Milka

Obvestila

Danes, 29. marca 2015, obhajamo 6. postno nedeljo ali Cvetno nedeljo:

• Med nami sta pater Andrej in kapucin Matej, ki sta na voljo za sv. spoved že od 6.15 uri naprej. Predvidoma bosta spovedovala do 12.00 ure in popoldne od 15.00 ure do 18.00 ure.
• Ob 10.00 uri bo, kot običajno, blagoslov zelenja pri vežici na pokopališču.
• Ob 15.00 uri bo molitev križevega pota v župnijski cerkvi.

Ker smo včeraj, 28. marec, premaknili urine kazalce na poletni čas, se spremeni urnik svetih maš med tednom. Sv. maše bodo sedaj ob 19.00 uri.

Vstopamo v Veliki teden pred velikonočnim praznovanjem. Postni čas se izteče v velikonočno praznovanje Kristusovega Vstajenja, ki je "srčika" krščanske vere. Bogoslužje Velikonočnega Tridnevja nam s svojo bogato simboliko in obhajanjem zadnjih dogodkov Kristusovega življenja na zemlji, postavlja pred oči osrednje sporočilo Odrešenja: odrešeni smo zaradi Kristusove samopodaritve in deležni smo večnega življenja zaradi Kristusovega Vstajenja. Stvarjenje in zgodovina Odrešenja doseže svojo izpolnitev in uresničitev v Velikonočni skrivnosti. Povabljeni smo k praznovanju in obhajanju tega veselega sporočila.

Obredi Velikonočnega Tridnevja se vsak dan začnejo ob 19.00 uri.

V tem tednu ni verouka, ste pa veroukarji s starši vabljeni k obredom.

Veliki četrtek: obhajamo spomin na zadnjo večerjo, pri kateri Jezus postavi zakramenta sv. evharistije in mašniškega posvečenja.

Veliki petek: edini dan v letu, ko se nikjer ne obhaja sv. maša. Kristjani se zberemo k obredom Velikega petka: poslušanje Božje besede, češčenje križa in obhajilni obred.

Velikonočna vigilija: že pomeni obhajanje Jezusovega Vstajenja. Jezus je Luč sveta. K Vigiliji prinesemo svečko, možno jih bo kupiti tudi pred sveto mašo pod korom. Med vigilijo je krstno bogoslužje. Vsi verniki obnovimo svoje krstne obljube. Trije katehumeni bodo prejeli zakramente uvajanja.

Velika Noč: zjutraj ob 6.30 uri je vstajenjska procesija; ob 10.00 uri praznična sv. maša; ob 14.30 uri protipotresna procesija na Hribce, kjer imamo skupaj s farani iz Vrhpolja besedno bogoslužje.

(priloga Oznanilom z opisom Velikonočnega Tridnevja ter urnikom obredov)

OBLATE (kruh stiske) lahko dobite pri Ivanki Prašnikar in Marinki Vrečar.

Hvala ključarjema pri sv. Mohorju: Dragotu in Markotu in vsem ostalim možem in fantom ter traktoristom iz Pogleda, Soteske, Serjuč, Podstrani in Moravč za spravilo drv iz gozda. Hvala Marjanci za pripravo malice.

Hvala Fani, Nuši in Jožici za pranje in likanje ministrantskih oblek.

Hvala lepa KID Limbar in pevskemu zboru Zvončki za lep kulturni program ob materinskem dnevu.

* * * * * * * *

Obredi velikega petka.

Med prošnjami verniki poklekujejo in vstajajo. Nace vpraša: "Oči, a nas kaplan zafrkava?"

* * * * * * * * * * * * * * * *

Oznanila so objavljena na župnijski spletni strani: http://zupnija-moravce.rkc.si/

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, M k - kapela v župnišču, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

Sveti Frančišek in sv. Klara, mali brat in uboga gospa iz Assisija

Sv. Janez Pavel II. pravi, da je zelo težko ločiti ti dve imeni, Frančiška in Klaro. Ti dve svetniški legendi krščanstva… Med njima je nekaj globokega česar ni moč razumeti s človeškimi merili. Dvoimenje Frančišek-Klara je resničnost, ki jo moremo razumeti le z duhovnimi, nebeškimi pojmi. Bila sta osebi in obenem čista duhova. Bila sta Božja zgodba. (nagovor  klaris v Assisiju, 1982 v Clara, Claris, Praeclara Meritis, Nazarje, 2004, str. 98)

Klara je učenka sv. Frančiška, ki je bil njen duhovni učitelj in začetnik njene poti vere. Njegov odnos do Klare je odseval izredno notranjo svobodo. V njej je odkril tisto ženo, ki bo uresničila njegovo preroško videnje, da se bodo v samostanu sv. Damijana "naselile gospe, katerih slovito in sveto življenje bo poveličevalo našega nebeškega Očeta v vsej njegovi Cerkvi". Klara je sebe imenovala "sadika sv. Frančiška", kar je izraz njene iskrene hvaležnosti Frančišku za skrb, zavzetost in podporo na poti spreobrnjena. Bil ji je duhovni oče; razodel ji je evangeljsko pot ubogega Božjega Sina in njegove deviške Matere. Iz tega je vzklilo veliko duhovno prijateljstvo. "Med njima je obstajala čustvena, žlahtna, prisrčna ljubezen, ki jo je navdihoval Sveti Duh – agapé (ljubezen). Zelo  sta ljubila drug drugega v »duhu«, to je kot zares "duhovni" osebi" (p. Aseldonk, O., prav tam).

Klara kljub živi duhovni navezi s Frančiškom ostaja svobodna v svoji popolni izročitvi Gospodu. Kadar je Frančišek bival v Assisiju, je večkrat obiskal sv. Klaro in ji dajal nauka in nasvete. Iskanje in delitev duhovnih dobrin je povzdigovalo njuno prijateljstvo na višjo, duhovno in mistično raven. Pri skupnem kosilu s sestrami je oče Frančišek "začel tako sladko, tako visoko in čudovito govoriti Bogu, da se je polnost Božje milosti razlila čeznje in so se zamaknili v Boga" (Rožice sv. Frančiška, XV, 11).

Sv. Klara in sv. Frančišek sta dve svobodni osebi, a neločljivo povezani v hoji za Kristusom.