Dar uboge vdove

Pridiga za 32. nedeljo med letom (diakon Alojzij Štefan)

Jezus opazuje dogajanje okoli tempeljske zakladnice. Neprecenljivi tempeljski zakladi, ki jih je po porušenju drugega templja v Rim odnesel cesar Tit, so bili spravljeni v posebnem prostoru templja. Posode za zbiranje prostovoljnih darov in zapovedanega pol-šekla pa so bile, glede na pripoved o daru uboge vdove v Markovem in Lukovem evangeliju očitno dostopne tudi ženskam, torej so morale biti v preddverju templja. Mnogi bogati so vrgli vanje veliko. Koliko je dal vsak ni znano, ampak očitno so dajali od obilja, danes bi rekli od dobička oz. presežka. Ker v začetku odlomka Jezus govori o razkazovalni veri pismoukov, ki so z zunanjostjo dajali vtis presežne verske prakse smemo misliti, da je, ko je primerjal vrednost daru za Božjo hišo med bogatimi in ubogo vdovo, meril tudi nanje.

Kaj in kolikšen je pravzaprav velik dar za Boga? Gotovo ni v teži zlata, srebra ali brona, iz česar izhaja vrednost denarja, ampak je v tem, kaj ta dar pomeni v našem življenju. Žena je dala vse, kar je imela za preživetje. Kot vdova je bila v tistem času, poleg sirot gotovo med najbolj ubogimi ljudmi. Zakaj jo Jezus pohvali kot najbolj velikodušno darovalko? Ker je vrgla v zakladnico VSE, torej največ, kar je imela. Med vsemi je bila največji/najbogatejši darovalec. Darovala je en kvadrant, kar je 3 g brona, danes vrednega slabih 14 centov. Takrat sta bila dva novčiča vredna več, tako, da je v zakladnico dala tretjino dnevnega zaslužka, ki je bil en denarij in je tehtal 4,5 g srebra (danes vreden dobre 4 €). Danes bi bil njen dar vreden 20€. Če bi imel torej le toliko za preživetje za ta mesec? Bi dal to v košaro? Pa ne gre za denar. Bolj pomembno je vprašanje ali sem pripravljen dati Bogu VSE kar potrebujem za življenje. Ali sem pripravljen dati Bogu torej svoje življenje? Mu zaupam, da bo poskrbel zame, če mu dam vse? In kaj je to v mojem življenju, stanu, družbenem položaju, blaginji: VSE? Vsak naj premisli zase. Sv. Martin je dal pol plašča, dejansko pa vse kar je imel, ker je polovica vojaškega plašča pripadala vojski/cesarju.

Spomnil sem se na čudoviti Tagorejev Spev iz zbirke Žetev: "Berač sem šel od vrat do vrat po vasi. Takrat se je prikazal v daljavi tvoj zlati voz, kot bleščeč sen, in jaz sem ostrmel, kdo je ta kralj vseh kraljev. Visoko je vzraslo moje upanje, zdelo se mi je, da so minili težki dnevi, obstal sem, pričakujoč miloščine, ne-naprošeno darovane, bogastva, krog in krog stresenega v prah. Voz se je ustavil, kjer sem stal. Pogledal si me, smehljaje si stopil k meni. Čutil sem, da je končno prišla sreča mojega življenja. Ti pa si naenkrat stegnil svojo desnico in dejal: "Kaj imaš zame?" O, kakšna kraljevska šala, da si odprl dlan, da si prosil prosjaka! Zmeden sem bil, neodločen sem stal, počasi sem vzel iz svoje torbe najmanjše zrno in sem Ti ga dal. Toda kako sem se začudil, ko sem koncem dneva spraznil torbo in našel pod revnim kupom drobno zrnce — iz zlata. In zajokal sem in želel, da bi bil imel toliko srca in bi ti bil dal svoje vse." Blaženi Slomšek je zapisal izjemno misel, ki je postala pregovor: "Ni bogat, kdor veliko ima, ampak kateri malo potrebuje (ker ni razvajen)." Pismouki so o sebi menili, da so zgled pobožnosti, ki pa je bila hinavska. Nasprotno pa ta uboga, ovdovela ženska z dna družbene lestvice, katere predanost je bila popolna, postane zgled učenca.

Božja hiša, za katero se je v zakladnici zbral denar seveda ni Bog, čeprav je Gospod v Sinajskem templju prebival med svojim ljudstvom. Prava hiša Božja, "več kot tempelj", živi tabernakelj je sedel ob zakladnici s svojimi učenci. Povedal jim je, da je pravi in popolni dar za Boga VSE KAR SMO IN KAR IMAMO. Kot Elija zagotavlja vdovi iz Sarepte, ki je preroku dala zadnje kar je imela: "Ne boj se, kajti… 'Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo'", tako Jezus zagotavlja nam, svojim učencem, da kruha z njegove mize ne bo nikoli zmanjkalo. Tudi mi imamo Nebeške hrane dan za dnem, če le prihajamo k njegovemu oltarju in mu damo VSE, kar pomeni - svoje srce. "In kjer je tvoje srce tam bo tvoj večni zaklad". Amen.

Naloga: na župnijski FB stani, ali na župnijskem Youtube kanalu oz. na spletni strani poslušajte pesem DVA NOVČIČA, ki opeva vsebino današnjega evangelija. Pa lepo Matinovo nedeljo želim!

diakon Lojze