Evharistija, Frančišek, Brezmadežna, Pashal

V petek, 9. julija smo se v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku poslovili od našega rojaka, prijatelja, sorodnika, patra Pashala (Franca) Gorjup.

Leta 2009, na praznik rožnovenske Matere Božje je zapisal: "Mineva 60 let, okar sem prestopil prag frančiškanov v Ljubljani… Praznovanje (priprave na Frančiškov dan) me je potrdilo, kako je bil sv. Frančišek povezan z Evharistijo. To je tisto, kar sem iskal in našel v Frančišku. Dotaknila se me je tudi fotografija – Frančišek, klečeč pred tabernakljem, s sklonjeno glavo do tal in zatopljen v molitev: 'Molimo te presveti gospod Jezus tukaj in po vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil'. In bilo je sklenjeno prijateljstvo: Evharistija, Frančišek, Brezmadežna, Pashal."

Pater Pashal Gorjup, z rojstnim imenom France, se je rodil 1. decembra 1933 na Pogledu v globoko verni Smrekarjevi družini. V rani mladosti je že gojil veliko ljubezen do Jezusa, branja in do rož. Pri tem ga je podpiral stric Joahim iz Negastrna, kjer je mladi France preživel dobršen del svojega otroštva. Ko se je moral odločiti za poklic, je poslal dve prošnji. Prvo na vrtnarsko šolo v Medlog, drugo k frančiškanom v Ljubljano, odločen, da bo sledil tisti poti, ki jo bo začrtal prvi odgovor. Ker so frančiškani odgovorili prvi, je odšel v Ljubljano leta 1. oktobra 1949. Sprejet je bil kot frančiškanski brat in dodeljeno mu je bilo delo zakristana. 3. maja 1950 je prejel habit tretjerednika in redovno ime fr. Pashal po zavetniku evharističnih kongresov. Četudi je močno želel postati duhovnik, je v vsej svoji preprostosti sprejel odločitev predstojnikov in se predano posvetil svojemu novemu delu zakristana in krasilca cerkve. Večkrat je dejal, 'če verjamemo, da je v Evharistiji z nami gospod Jezus, moramo poskrbeti, da bo njegova hiša čista in lepo okrašena!' Tako je razvijal in izpolnjeval tudi svojo veliko ljubezen do rož in vrtnarjenja. Predstojniki so mu dovolili, da je obiskoval tudi večerno gimnazijo, z namenom, da pridobi potrebna znanja za študij teologije. Težki povojni časi in obilica dela – poslali so ga za Bežigrad, kjer so gradili novo cerkev – pa so to njegovo veliko željo ustavili za dolgo časa. Duhovniško posvečenje je prejel na veliki četrtek po rokah škofa Alojza Urana šele leta 1993 v Šiški. Njegovo novomašniško geslo je kakor vse njegovo življenje izražalo ljubezen do Evharistije: 'Evharističnemu Jezusu vsa naša ljubezen.'

Življenje patra Pashala je bilo bogato in plodovito, vendar okvir tega branja ne dopušča, da bi se ustavili ob vseh njegovih velikih delih. Najpomembnejše pa je gotovo njegovo delo za ministrante, za katerega se je odločil in osebno pripravil med služenjem dveletnega vojaškega roka v Makedoniji v letih 1953-55. V povezavi s to odločitvijo je želel na Pogledu obnoviti staro smrekarjevo hišo, ki naj bi služila srečanjem in duhovni formaciji ministrantov. Takratni moravški župnik, g. Jože Mrvar, pa ga je pregovoril, da je v ta namen izbral staro mežnarijo pri svetem Mohorju. Skoraj pol stoletja je služila za srečanja ministrantov iz vse Slovenije. Na leto se je pod Pashalovim vodstvom tam zvrstilo do 300 mladih fantov. Mnogo duhovnih poklicev je izšlo iz tega dela. Ob tem se mu je porodila tudi misel, da bi kristjani stalno molili za nove duhovne poklice. Iz te častivredne zamisli je zraslo gibanje živega rožnega venca, ki živi še danes. V časopisu Družina pa je izposloval in urejal ministrantski kotiček iz katerega se je razvila sedanja revija Ministrant.

Polega hvalevrednega pastoralnega dela z mladimi pa so predstojniki v Pashalu prepoznali tudi sposobnega in zavzetega organizatorja in neutrudnega delavca. Kot redovni brat je postal gvardijan v samostanih na Sveti Gori in v Kamniku. V obeh samostanih je v času denacionalizacije vodil izjemno kvalitetno obnovo, tako da sta danes ponos svojim krajem. V Kamniku, kjer je skupno preživel več kot 20 let, je poskrbel za ureditev imenitne samostanske knjižnice in dosegel vrnitev mnogih med in po vojni ukradenih dragocenih knjig. Nekatere datirajo še pred iznajdbo tiska.

Pater Pashal je bil velik častilec Fatimske Matere Božje. Vsa svoja prizadevanja je izročal njej v varstvo. Na koncu svoje življenjske poti tudi svoje trpljenje. Pretresljiva je izpoved tistih, ki so zanj skrbeli zadnje leto življenja, ko je rak močno napredoval. Zavestno se je odpovedal prejemanju opijatnih zdravil za lajšanje bolečin napredujoče bolezni in svoje trpljenje sprejemal kot njegovo žrtev za blagoslov ljudi. Vse pa je izročal fatimski Mariji v dar. V zadnjem času je prosil, da so mu v sobi postavili njen kip, da je tako živo čutil njeno materinsko pomoč. O svojih bolečinah pa ni govoril in ne tarnal. Ko je postalo neznosno je zaprosil, da ga pošljejo v dom za ostarele, kjer bi lahko skrbeli zanj in ne bi obremenjeval ljudi v samostanu. Zdravnica pa mu je predlagala, da gre v Hišo hospica v Ljubljano, kjer je v nekaj dneh dozorel za večnost. Bog mu bodi milostljiv sodnik in ga sprejmi v svoje ljubeče naročje.

Pater Pashal, naš moravški rojak, nam bo zagotovo vedno svetil v svojem zgledu svetosti, pozornosti, miline in predvsem predanosti Evharističnemu Jezusu. Bog daj, da bi lahko pred Njegovim svetim Obličjem, kakor je sam rad rekel, izprosil novih duhovnih poklicev v našem narodu in Cerkvi.

Jože Kerin

Sveto mašo za pokojnega p. Pashala bomo v Moravčah obhajali v petek, 23. julija 2021 ob 19. uri.