Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 8. 07. 2019

Enajsti dan (g. Vito Urbanija)

Kot očaku Jakobu v sanjah, so se tudi nam vsem, sredi belega dne, v teh dneh prikazovale lestve, po katerih smo hodili z Vitovimi novomašnimi angeli gor in dol. Mnogi so to čutili kot svojo poklicanost in pod odlično taktirko Petra Čemažarja in pod širokosrčno in dobrohotno vključujočo "marelo" moravškega župnika Kancijana, smo povezali - ne le vence in pesmi, mlaje in napise, piškote in vse druge dobrote, ampak srca, angele srca, ki so v hvaležnosti za novega Kristusovega duhovnika plezali po lestvi duha gor k Njemu, ki mu vsa slava!

V Moravčah se dogajajo čudeži, je dejal nocoj Joško Kerinov. Res se, ne le s čudovitim prebujenjem mladine. Ne le v lepem vremenu v nedeljo dopoldan in s prizanešeno škodo med neurjem... , ampak predvsem v tem, da smo molili (tudi starejši in bolni doma in po ustanovah), da nas je bilo vsak dan več pri maši in tisočglava množica v nedeljo. Dogajal se je čudež mož pri delu ter deklet in žena pri krašenju, pecivu... Da se je nocoj prvič v moravški cerkvi, (vsaj kolikor jaz pomnim) zaslišala harmonika in Dovžanova Moravška dolina. Največji čudež pa je gotovo novomašnik Vito, ki je z močjo mašniškega posvečenja priklical med nas živega Jezusa, ob katerem smo, še posebej v soboto in nocoj doživeli mlado Cerkev. Kako si želim, da bi papež Frančišek videl to mlado Cerkev, ki pešači celo noč na Brezje, da izprosi milosti zase in za novomašnike (z njimi so bili seveda tudi mnogi starejši), da bi jih videl pri delu, muziki, pri vsakovrstni pomoči in druženju, da bi jih videl sinoči in nocoj, ko so s Petrom prikazali kaj pomeni mladostna energija, trezno veselje, ljubezen do vrednot, zdrava zabava, čudež požtvovalnosti skavtov (in gasilcev in drugih iz zaščite...), ko so čuvali šotore ... Pa to vse ve samo Peter in domači, pa morda še župnik, kaj je bilo vse postorjeno. Hvalabogu!

Naj se naša župnija, ki se je z diakonskim posvečenjem v Rimu in sv. misijonom, pa podprta z molitvijo klaris (ata Vito pravi, da jo je ves čas čutil), začela dvigati in povezovati, ne ustavi na lestvi proti Bogu. Podporo bo Vito potreboval tudi, ko se "novomašna gloria" poleže. Molimo zanj in darujmo trpljejnje, dobra dela...

Naj sklenem:

Vsi, ki nas je poklical, da na ta ali drug način služimo Božjemu ljudstvu naše župnije in Cerkve na Slovenskem, POGUMNO ODGOVORIMO Z: DA!

"Ad Maiorem Dei Gloriam!"

AMEN.