Sedmi dan (g. Jožef Lap)
Stolni kanonik msgr. Jožef Lap je v naši župniji večkrat gost. S svojo mogočno in kleno besedo nas spoduja v veri in pobožnosti. Pa tudi k praktičnemu krščastvu in zdravi krščanski kmečki pameti.
Tudi nocoj ni bilo drugače. Najprej je poudaril veselje in hvaležnost, da se bo v naši cerkvi, kjer je Vito prejel zakrament krsta in birme, ko g je s pečatom Sv. Duha Bog po svojem dobortnem načrtu poklical in določil za svojega duhovnika, čez nekaj dni sam poljubil oltar, s katerega je prejemal sveto obhajilo in preko katerega je zrl v tabernakelj. Iz zakramentov, ki jih je prejel ob tem oltarju. V tej cerkvi je tudi prejel Božje moči za diakonsko in mašniško posvečenje. V moči te Božje milosti in darov Svetega Duha bo ob tem oltarju, kot enajsti novomašnik "moderne dobe duhovnih poklicev" v Moravški fari, ob slovesnosti nove maše prvič daroval sveto daritev, oznanil njegovo besedo, priklical Jezusa na oltar in ga delil vernim.
"Neprecenljiv in veliki dar je to za Moravško dolino, da je Jezus pripeljal Vita, tega nadarjenega fanta moravške doline", kot se je izrazil g. Lap, "do nove maše." Prerok Izajija, "evangelist Stare zaveze, je iz veselja do Prihajajočega zapisal : "Naj vriskata puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cvete kakor narcisa.“ "Upam, dragi Moravčani, da boste tudi vi vriskali in se veselili, da imate novo mašo, da je vaš Vito postal duhovnik, ki bo oznanjal, da ima Bog danes rad človeka, ki bo posredoval Duha modrosti, resnice, strahu božjega in bo pogumno pričeval za Kristusa in resnico Evangelija. Na njem bo počival Božji Duh" (Iz 11).
V svetu, kakršnemu smo priča mora duhovnik stati trdno v Božji navezi, bližini in v neprestani prijateljski povezanosti s svojim Bogom, katerega ljubljenec je. :"Vito je dokaz, da nas Bog ni pozabil in zapustil ampak nas ima rad in skrbi za nas kakor pastir skrbi za svoje ovce. To še posebno občutimo, ko praznujemo predvečer godu slovanskih apostolov, ki sta v našem jeziku oznanila, da je Bog dober, usmiljen in nas želi imeti za svoje ljubljene otroke. Kot Kristus, bo tudi on pokleknil in umival noge, zdravil dušne rane in prinašal njegov mir. Povsod kjer bo, bo vodil in vabil ljudi na pot k Jezusu. Ozanjal bo čas milosti in rešitve, ki ga svet danes tako pogreša. Tako kot je molitev njega od malega spremljala tudi mi molimo, še posebej na četrtke pred prvim petkom in prve sobote, za Vita in za vse duhovnike, da bodo ostali zvesti pričevalci in služabniki Božjega ljudstva. Veselite se, vriskajte in praznujte, dragi Moravčani, da vam je Bog naklonil božjega maziljenca, ljubljenca in oznanjevalca vesele novice, da nas Bog ljubi," je se donela pridigarjeva beseda.
Somaševala pa sta še župnik Kancijan in naš rojak msgr. Miro Šlibar.
