Bog je edino bogastvo, ki ga ljudje želijo najti pri duhovniku
Bog je edino bogastvo, ki ga ljudje želijo najti pri duhovniku. (Benedikt XVI.)
S to mislijo zaslužnega papeža želim še enkrat spomniti namen te zadnje strani naših tedenskih oznanil. Kot ste lahko opazili že dosedaj, so se zvrstili številni duhovniki, celo škofje in nekateri laiki, ki so izrazili svoje misli in razmišljanja o diakonatu in duhovništvu pod različnimi zornimi koti.
V letu priprave na novo mašo našega diakona Vita je zelo primerno in smiselno, da si osvežimo pomen duhovniške službe in poslanstva. Veseli in ponosni smo, da bomo imeli po 25-ih letih zopet slovesnost nove maše. V preteklosti je naša župnija "dala" Cerkvi na slovenskem številne duhovnike, redovnike in redovnice. In pri tem upamo in si želimo, ter tudi molimo, da bi v prihodnosti "dozoreli" še kakšni duhovni poklici.
Katekizem katoliške Cerkve (št. 1413) pravi: "Pod posvečenima podobama kruha in vina je Kristus sam, živ in poveličan, navzoč resnično, stvarno in bistveno, s svojim telesom in s svojo krvjo, skupaj s svojo dušo in svojim božanstvom."
V tej zgoščeni in kratki definiciji je zajeta skrivnostna navzočnost Njega, ki je v velikonočnem dogodku dokončno in trajno navzoč vedno, ko se zberemo k sveti maši. Praznik Velike noči je zagotovilo nam vernikom, kristjanom in na nek način vsem ljudem, da nismo sami in prepuščeni zgolj človeški iznajdljivosti in tudi človeški omejenosti. Velika noč je praznik Ljubezni, je praznovanje življenja, ki ni podvrženo dokončni smrti in razpadljivosti. Vstali Kristus se nam po krhkih duhovnikovih rokah vedno znova daje in podarja. Ne samo, da želi biti v nas in med nami, želi si tudi naše "privolitve" in naše rasti, da bi že tukaj in sedaj zaživeli kot odrešeni ljudje.
župnik Kancijan