Duhovnik in karitas
TO DELAJTE V MOJ SPOMIN …
Neizmerna Božja ljubezen se s križa našega Gospoda Jezusa v Svetem Duhu po evharistiji izliva v naše življenje. Za nas duhovnike je obhajanje evharistične daritve izvir in smisel našega življenja! A vendar nismo posvečeni zgolj za zakramentalno služenje Božjemu ljudstvu, ampak da resnično, skupaj s Kristusom, damo vse svoje življenje. V ta kontekst vseživljenjske daritve spada tudi duhovnikov odnos do karitas. Karitas namenoma pišem z malo začetnico, ker imam v mislih karitas kot darovanjsko ljubezen, ki dobi konkreten izraz v služenju bližnjemu. Pred leti, na evharističnem kongresu v Celju, so se mi neizbrisno v srce vtisnile besede Pedra Opeke: "Umivanje nog (torej služenje) brez evharistije je zgolj socialno delo. Evharistija brez umivanja nog pa je herezija (krivoverstvo)." Zavedel sem se, kako sem kot duhovnik poklican za svoje brate in sestre ne le darovati mašo, ampak darovati svoje življenje, svoj čas, svoje moči in tudi svoje materialne dobrine zanje. Mnogo ljudi v stiskah se zateka k duhovnikom, redovnikom, ki jim sami osebno, ali kot redovne skupnosti, pomagajo. Za konkreten vtis o tem naj povem, da smo v lanskem letu škofjeloški bratje kapucini za lajšanje stisk ljudi, ki so se obrnili na nas, podarili preko dvajset tisoč evrov.
Biti Kristusov duhovnik torej pomeni v konkretnih življenjskih razmerah darovati svoje življenje za brate in vse to preliti v evharistično daritev; ali drugače povedano: živeti evharistijo v drobnih izzivih vsakdanjega življenja. Kot mož in žena ob medsebojni podaritvi doživita povzetek njunega vsakdanjega štiriindvajseturnega darovanja drug drugemu (p. Rupnik), podobno tudi duhovnik iz življenjske daritve za brate in sestre stopa pred oltar in živi svojo daritev potopljen v Kristusa. In kaj je največji dar, ki ga lahko duhovniki živimo kot karitas? Da vam podarjamo svoj čas, a smo vam blizu, da vas poslušamo, da molimo za vas …
S hvaležnostjo, da sem lahko Kristusov duhovnik in tvoj brat, te blagoslavljam!
br. Jaro