Duhovnik - mož molitve
Že ime duhovnik, nam pove, da gre za človeka, ki je speicalist za duhovnost, za duhovno življenje. Molitev, odnos z Bogom, s presežnim, je v srcu vsake resne duhovnosti. Duhoven je tisti, ki je blizu Bogu, ki je domač z njim.
Duhovnik vsak dan daruje sveto mašo in je tako najtesneje povezan z nandaravnim, z Božjo ljubeznijo. Daritev svete maše daruje Bogu predvsem za ljudi, ki so mu zaupani v duhovno oskrbo. Zavezan je tudi, da vsak dan petkrat moli t.i. molitveno bogoslužje. Tej molitvi rečemo tudi molitev Cerkve, kar pomeni, da duhovnik moli v imenu vse krščanske skupnosti in tudi za njene potrebe. Torej duhovnik vsak dan moli za ljudi, kiso mu zaupani in se jih spominja pri oltarju. Se tega dovolj zavedamo in to cenimo? Kdo ve, česa vsega smo že bili obvarovani in koliko milosti smo prejeli po molitvi svojega duhovnika, pa se tega sploh ne zavedamo.
Duhovnik pa ne moli le za svoje ljudi, ampak z molitvijo skrbi predvsem za svojo duhovno kondicijo in rast. Zato Cerkev duhovniku prav uradno po cerkvenem zakoniku priporoča tudi: vsakodnevno meditacijo ob Svetemu pismu, ki mu pomaga, da je stalno pozoren na delovanje Božjega Duha; vsako leto je za duhovno regeneracijo dolžan opraviti daljše duhovne vaje; z molitvijo rožnega venca in drugih pobožnosti krepi duhovno moč zase in tiste, ki se mu v molitev zaupajo.
Včasih se čudim, kako to, da ljudje v duhovniku velikokrat ne prepoznajo človeka, ki jim lahko pomaga v njihovih težavah, v njihovem duhovnem iskanju in potrebah ter namesto tega iščejo druge, navadno nič kaj duhovne pomočnike.
Mag. Vlado Bizjak
spiritual Bogoslovnega semenišča v Ljubljani