Duhovnik - oznanjevalec
Jezusove zadnje besede pred vnebohodom so bile naročilo, naj njegovi učenci naredijo vse narode za njegove učence. To Jezusovo naročilo se izpolnjuje, ko duhovnik vrši svojo službo oznanjevalca.
Če je njegovo poslanstvo posvečevanja božjega ljudstva, še posebej pri sveti mašni daritvi, nekaj prav posebnega, pa njegova služba oznanjevalca vodi k hrepenenju po njenih sadovih. Zato je začetek njegove oznanjevalne službe oznanilo o našem odrešenju, ki prihaja po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Govoriti o njem, ki je Pot, Resnica in Življenje je priprava na srečanje z Njim v veri in v zakramentih.
Tiha duhovnikova molitev pred oznanilom evangelija nam pove, da je za oznanjevalca najpomembnejše, da svojo službo vrši s čistim srcem. Samo popolna odprtost Bogu, ki je ne omejujejo grešna dejanja, zagotavlja, da bodo njegove besede izraz njegove vere, upanja in ljubezni. Da ne bodo izražale kaj on sam misli, v tem primeru bi oznanjal samega sebe, ampak da bo s preroškim duhom razglašal to, kar v tistem trenutku želi povedati Beseda. Prvi, kateremu so oznanjevalčeve besede namenjene, je on sam. Je prvi poslušalec Besede. Ta ga nagovori in vzpodbudi, da vera zaživi v njegovem srcu. Česar je polno njegovo srce, njegova usta oznanjajo, da se po njegovih besedah vzbuja vera v srcu poslušalcev.
Oznanjevanje ni omejeno samo na verouk, oznanilo Božje besede in pridigo. Vsaka molitev, ki jo moli, je tudi oznanilo vere, saj velja, da je vsebina molitve, vsebina naše vere. Istočasno, ko se v javni molitvi Cerkve obrača k Bogu, prisotnim oznanja, kaj veruje in jih vabi, naj mu s svojo molitvijo pritrdijo in izpovedo svojo vero, ki jo potrdijo s svojim - amen.
Roman Kušar,
župnik v Ribnem