Pogrebni nagovor za rajnega g. Jožeta Mrvarja
Spoštovani g. Jože Mrvar, nekdanji moravški župnik!
S sestro Milko sta v Moravče prišla leta 1963 ter se predano in zavzeto vrgla v pastoralno in obnovitveno delo. Vzpostavila sta pristen kontakt z župljani in si zelo prizadevala za duhovno prenovo družin. Nepozabni so bili obiski družin ob praznovanjih ali ob ogledu jaslic in blagoslovu hiš. Spodbujali ste jih k prejemanju zakramentov in vzgajali v krščanskemu nauku. Nekatere družine so se na vašo pobudo tudi posvetile Srcu Jezusovemu. Verouk je s prihodom katehistinje še posebej zacvetel in otroci smo radi prihajali, ne le k veroučnim uram, ampak tudi na pomoč pri delu. Tudi mladi so se začeli zbirati ob župniku in kaplanih, ki so ob nedeljah ali za dlje časa prihajali k nam. Mnoge med njimi vidim danes tukaj.
Pričevanje gorečega duhovnika in vzgojitelja mladih je kmalu začelo rojevati sadove v mladih družinah pa tudi v duhovnih poklicih. V času vašega župnikovanja in pozneje, je v Moravčah novo mašo zapelo, ali se na poklic pripravljalo, devet novomašnikov. Posvečen je bil tudi stalni diakon, ki pa je pozneje prav tako postal mašnik. Samo Bog pa ve, koliko drugih je še vaša jasna beseda, molitev in zgled spodbudila k duhovniškemu, redovniškemu oz. duhovnemu poklicu. Preprost in jasen je bil vaš dušnopastirski slog, v župnijsko delo ste vključevali laike, domače mojstre v neprestane obnove župnijske in številnih podružničnih cerkva, izjemno skrb ste posvečali ministrantom in otrokom. Še vedno je živ Dom duhovnih vaj pri sv. Mohorju, kamor že desetletja prihajajo ministranti, mladi, družine in drugi iz vse Slovenije. Moli in delaj ni bilo le vaše geslo ampak vaša duhovniška drža. Oznanjali ste, "bodi prilično ali neprilično", preprosto, glasno in veselo. Skrbi za dobrobit župnije in zveličanje župljanov, posebno družin in mladih, so bile križ, ki ste ga kot mlad duhovnik in pozneje kot izkušen dušni pastir, z oblino pomočjo sestre Milke, vseh 19 let vdano nosili. Za vas resnično velja beseda: "Gorečnost za božjo hišo me použiva" (Jn 2,17).
Moravška fara je v času vašega župnikovanja ohranila ugled zvestobe Kristusu, živost mladih kristjanov, zaslovela je kot rodovitna njiva duhovniških in redovniških poklicev, dolina bleščečih cerkva in še kaj. Mnogi sadovi so se na temelju vašega dela in s prizadevanjem vaših naslednikov ohranili do danes. Marsikaj bi bilo še mogoče in potrebno povedati, pa za vse to ve dobri Bog, ki vam bo bogato poplačal zvesto in požrtvovalno delo, molitve in žrtve. Zdaj pa vas, dragi g. župnik Jože, čaka le še to: "česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo" (1Kor 2,9). Hvala vam za vse in veselite se v Njegovem usmiljenem objemu.
Alojzij Štefan