Popotovanje preko Drave, preko Mure
Popotovanje preko Drave, preko Mure
V petek, 3. 7. 2015, smo se skavti popotniki in popotnice podali na potovalni tabor. Obiskali smo Prlekijo, ki ji pravijo tudi dežela sonca - kar ji je v tem času popolnoma ustrezalo 
. Začeli smo v Ljubljani, kjer smo se z vlakom odpeljali do naše prve točke postanka, to je bil Ptuj. Z ogledom mesta, predvsem njenega osrednjega trga in cerkve Sv. Jurija, smo se prepričali, da je to res bogato zgodovinsko mesto. V zgodnjih jutranjih urah pa nas je pešpot peljala proti Ormožu. Pot nas je peljala preko ravnic in polj koruze in pšenice, spremljala pa nas je reka Drava. Da smo se "odkupili" župniku v Ormožu za gostoljubje, smo se pri jutranji sveti maši predstavili in sooblikovali bogoslužje. Potem pa smo na žalost zapustili ravnino in začel se je vzpon v Gorice. Čakal nas je vrh Hum. Pogumno in v vmesnimi nasveti za pot – po domače, smo vrh dosegli in tam nas je pričakal čudovit pogled. Na eni strani Slovenske Gorice in na drugi strani ravnina ob reki Dravi in Hrvaška. Zaradi vročine, smo si vzeli daljši odmor, prostor ob Cerkvi pa je bil kot nalašč za to, da ga popolnoma izkoristimo. A pot smo morali nadaljevati. Z Huma smo v daljavi že videli naslednjo točko, Jeruzalem in Svetinje. Pot skozi Gorice ni bila težka, saj so nas spremljali polni vinogradi in pesem "En hribček bom kupil,….". Z vsakim dosegom vrha, smo se s težavo upirali pogledu, ki nam ga je poklanjala prelepa pokrajina. A tudi vinogradi so se žal enkrat končali. Spust v dolino, proti Ljutomeru in naprej proti Veržeju, nas je navdajal, da je vendarle lepo, da ni vse ravno. Ker nas je pot in vročina kar dobro izmučila in ker smo ob poti večkrat pogledovali k napisom "terme, spa, …", smo si dopustili na zaslužen skok v toplice.
Pot, ki smo jo izbrali, ni imela samo cilja, imela je tudi svoj namen. Na poti nas je spremljal svetopisemski lik David in osrednja misel "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal". Spraševali smo se, kaj storiš, ko si v težavah, kako si pomagaš, ali koga kdaj kaj prosiš, se mu zahvališ, zmoliš za uresničitev želje,... Sami ne moremo delovati, obstajati, vendar s pomočjo Njega ter znanja in sposobnosti vsakega posameznika lahko ustvarimo močno skupnost, na kateri se svet gradi.
Tako smo skupaj premagali ravnino, griče, mamljive vinograde, kleti, spust v dolino, zgodnje jutranje vstajanje, družabnih počitkov, večernih obiskov – komarji, težkih nahrbtnikov, lepljivih teles, mokre majice, žuljev, bolečine v mišicah in ramenih, … A na koncu je bilo vredno, prišli smo preko Drave, preko Mure, si začrtali cilje za prihodna potovanja, skupna doživetja ali pa si preprosto rekli: "sem se pa še vrnem", "tukaj bo moja poroka", "tukaj bi imela manjšo vikend hišico z vinogradi okoli", "kok lep sončen zahod", …
voditeljica Kristina
