Osmi dan (p. Paskal Gorjup)

Današnji glavni mašnik je bil p. Paskal Gorjup, ki je prišel maševat iz frančiškanskega samostana v Kamniku.

Najprej se je zahvalil za povabilo, da sme ta slovesni praznik svetih bratov Cirila in Metoda praznovati z nami - v času priprav na novo mašo. V homiliji je poudaril, da se moramo zavedati in večkrat spomniti, da sta apostola Slovanov našim bratom na vzhodu prinesla vero v Boga tako kot so našim bratom in sestram na Koroškem Kristusa oznanili Irski misijonarji, predvsem sv. Modest, ki je tudi pokopan pri Gospe sveti. Naši predniki pa, ki so živeli na desnem bregu Darve, so oznanilo prejeli iz Ogleja, zahvaljujoč gorečim oznanjevalcem kot je sv. Pavlin in drugi svetniki. "Prinesli so nam Jezusa," je poudaril pater, "ki po duhovnikih in sv. Evharistiji, še danes živi pod podobo kruha po vseh tabernakljih sveta in daje življenje vsem, ki ga uživajo. Še več: on je Kruh za življenje sveta!"

Sv. Janez Vijanej je, ko je prišel na duhovno zapuščeno faro, najprej svoje vernike, ki so bili večinoma kmečki ljudje, navadil, da so zjutraj, preden so šli na delo po poljih, travnikih in gozdovih, odložili svoje orodje zunaj na cerkveni zid in stopili v cerkev, da bi pogledali na tabernakelj in pozdravili Jezusa. In Bog je obilno blagoslovil Arško župnijo. "Tudi nam učitelji duhovnega življenja svetujejo, naj pogosto obiščemo Jezusa preko dneva, kot prijatelja, ki nas težko pričakuje. Jezus v SRT je vsakega obiska vesel," je zatrdil. Ko stopimo v cerkev se v znamenje krsta pokrižamo, potem pokleknemo in pozdravimo Jezusa, ki je zaradi naših duš zaprt v tabernaklju. Zahvalimo sem mu za vse, ga skupaj z Marijo po svojih besedah ali s kako molitvijo počastimo. Sv. Frančišek se je, ko je vstopil v cerkev, najprej s čelom dotaknil tal in takole molil: "Molimo te presveti Gospod Jezus Kristus, tukaj in po vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil." Jezusa prosimo, da blagoslovi našo hišo, nas vse, vse tiste, ki nam pomagajo, da lahko živimo. Poslovimo se in mu zaželimo lep, dober dan. Vse to lahko naredimo tudi v duhu in stopimo v duhu pred Najsvetejše. To ima neprecenljivo vrednost.

Z nami je pater Paskal nato podelil življenjsko izkušnjo: "Ko sem služil vojsko v Gevgeliji (Severna Makedonija – na meji z Grčijo), ni bilo blizu nobene katoliške cerkve. Sem bil takrat že v samostanu v Ljubljani. Tam je bila prekrasna Plečnikova 'rdeča monštranca' (sedaj tudi razstavljena v Vatikanu). Bratje so želeli, da bi vsak, ki vstopi v cerkev, ko je izpostavljeno Najsvetejše takoj videl sveto hostijo. Pri vojakih sem si vsak dan, kadar sem le mogel, v duhu predstavljal, da vstopam v cerkev in zagledam Jezusa v sveti hostiji v tisti monštranci. To mi je pomagalo, da sem zdržal pritiske komunistične partije, ki je delala vse, da bi nas odvrnila od duhovnega poklica. Jezus, ki sem ga tako v duhu obiskoval, mi je pomagal, da sem ostal. Tudi mi se pogosto obrnimo nanj in ga prosimo, da bi z njim delali za Božje kraljestvo."

To je naš rojak p. Paskal Gorjup, želel na dušo položiti tudi novomašniku Vitu. Bodimo Jezusu v duhu in resnici blizu in On bo vedno z nami!