VELIKA NOČ (XXXVII, leto C, 17. 4. 2022)

Uvodnik

Ni dvoma, da med nami letos vladata dodatno veselje in hvaležnost, ker lahko praznik Velike noči praznujemo skupaj kot celotno župnijsko občestvo v naši župnijski cerkvi. Pretekli dve leti sta nas kot družbo že zaradi pandemije virusa covid-19 in vojne v Ukrajini zelo zaznamovali, potem se pa še vsak človek sooča z lastnimi vsakodnevnimi stiskami in težavami. Vendar pa se prav v tem pokaže veličina Velike noči in naše vere nasploh. Kristusovo življenje se ni končalo v grobu, ampak je Kristus smrt premagal in je vstal od mrtvih. Temelj naše vere je njegovo vstajenje od mrtvih, kar pomeni, da nas Bog ne pušča v trpljenju velikega petka, ampak nam obljublja in na poseben način tudi daje to vstajenje. Tudi Alojz Rebula, slovenski zamejski pisatelj, je zapisal: "Kristus je s svojim vstajenjem kristjanu osmislil ne samo vse njegove napore, vse njegovo delo, ampak predvsem njegovo trpljenje."

Velika noč je praznik upanja in kristjani smo zato povabljeni, da to upanje, ki nam je navzoče pri vsaki sveti maši, s svojimi deli, zgledom in molitvijo širimo naprej, med ljudi, ki so se od Boga oddaljili ali pa ga ne poznajo. Ena od poti je, da izražamo veselje, ki nam ga naša vera daje. Veselo Alelujo!

Gregor Capuder

Obvestila

Danes, 17. april, obhajamo nedeljo Gospodovega vstajenja.

• Ob 6.30 uri se zberemo k vstajenjski procesiji.
• Ob 14.30 uri lepo vabljeni k procesiji na Hribce, kjer bomo ob 15. uri imeli protipotresno molitveno bogoslužje skupaj s farani in župnikom iz Vrhpolja.

"….Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja.
Veselo Veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!" Msgr.dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

Jutri je velikonočni ponedeljek in zato se bomo napotili na naš vsakoletni "Emavs", ki je pri sv. Miklavžu. Tam bo ob 10h sveta maša pred cerkvijo, če bo primerno vreme. Maševal bo g. Miro Šlibar. Zvečer bo še sveta maša v župnijski cerkvi.

Velikonočni ponedeljek je v krščanski tradiciji pomembno sporočilo, ki nas želi utrditi v veselju in upanju Kristusovega vstajenja. Vse kar je vnaprej obljubil in napovedal se je zares zgodilo in se dogaja tudi danes. Naša vera ni obhajanje samo nekdanjih dogodkov, ni samo neka "retrospektiva", neka nostalgija nekdanjih časov. Vstali Zveličar je živ in resničen, je med nami! Vabi nas k veselemu pričevanju in življenjski drži, ki tudi drugim prinaša njegovo Luč. Velikonočna osmina nas vabi, da bi bili podobni apostolom, ki so bili deležni "dokazov" Vstalega. Če bomo tudi mi odvalili kamne naših dvomov in negotovosti, bomo deležni Njegove skrivnostne bližine in moči, ki nas bo spremenila. Tudi nas bo obsijala in prežarila božja svetloba.

V soboto, 23. aprila, ob 8. uri ste za čiščenje cerkve na vrsti farani Mošenika in Zg. Kosez.

Še ves teden vse do bele nedelje bomo obhajali velikonočno osmino.

Danes teden je bela nedelja. Ob 6h bo vstajenjska procesija in sveta maša na Mohorju. Po dveh letih bomo nadaljevali dolgoletno tradicijo in se zbrali od daleč in blizu. Pomenljivo je tudi, da je v tej cerkvi čudovit božji grob, ki je bil sprva prezbiterij prvotne cerkve. Kasneje so pozidali sedanjo cerkev, prezbiterij pa spremenili v božji grob in ga še dozidali. Gre torej za izročilo naših prednikov, ki so nam na ta način posredovali zgled žive vere in nas spodbudili, da tudi mi ohranjamo živo vero v Kristusa. Med nami bodo tudi moravški godbeniki, ki nam popestrijo in polepšajo praznični dan. Hvala jim za ta trud! In hvala tudi vsem domačinom, ki bodo tudi letos pripravili še vse potrebno za praznovanje in družabno srečanje po maši. Med mašo bo ofer za mohorsko cerkev. V prihodnosti bomo uredili stopnišče v obeh zvonikih. Hvala Ivanu Vidicu, ki je izdelal nove "lanterne" in Vojku Zajc, ki je uredil "muzejski" kotiček zadaj v cerkvi pod zvonikom. Hvala Robiju, ki je dodal nekaj "eksponatov" iz prvotne cerkve in uredil zunanjščino božjega groba.

V 84. letu je v Argentini, 4. aprila, dozorel za večnost duhovnik Franc Urbanija. Rodil se je v Soteski leta 1938. Sveto mašo ob 30. dnevu smrti bomo darovali v Moravčah v soboto, 7. maja.

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

Zadnja stran

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Leto 1897 - Velikonočni ponedeljek je za nas usodepoln. Pred dvema letoma nam je porušil strašni potres farno cerkev, župnišče in naše hiše. Jeli smo popravljati in do obletnice vsaj za silo poravnali nasledke potrese. S strahom je ljudstvo pričakovalo, kaj pride za obletnico, lanski velikonočni ponedeljek. V svoji domišljiji pričakovalo je najhujšega in prebdelo celo noč. Bil je to, kakor znano, hvala Bogu le prazen strah. Da bi drugo obletnico bolj možato prestali, odredilo se je, da letošnji velikonočni ponedeljek damo blagosloviti nove orglje v župni cerkvi, katero smo med tem popolnoma popravili, da je dostojna za službo božjo. Med popoldanjim sv. opravilom je blagoslovil veleč. gosp. dekan in deželni poslanec Tomaž Kajdiž ob asistenci č. gg. sosedov in veleučenega g. dr. Josipa Debevca nove orglje slavne tvrdke bratov Zupan iz Kamne Gorice. Ljudstvo je bilo veselo tem bolj, ker je s prostovoljnimi doneski plačalo potrebno svoto 900 gld.

Ali veselje se mahoma spremeni v žalost. Kmalu po odhodu častitih gostov zaženo otroci krik, da pri Erjavcu gori. Hlev župnišču najbližjega soseda Antona Močnika je ves v plamenu. Bliskoma se vname slamnata streha hiše in ogenj v divjem tekmovanju požira svoj plen. Kmalu nato poskuša svojo srečo na sosednjih hišah, na cerkvenem zvoniku, župnijskem hlevu; toda iztrgali smo iz žrela ljubljeno žrtev. Spoznali smo namreč takoj, da ne moremo pogorelcu ničesar rešiti, ker nimamo nobene brizgalnice, ne potrebnih lestvic, ne ovnov in drugega potrebnega. Zato smo se spravili na bližnje strehe, da ogenj lokaliziramo. Sadno drevje nam je največ pri tem pomagalo, pa brezsapno vreme. Prepih ognja pa je vendar daleč na okolo raznašal ogorke.

Pogorelec je vreden usmiljenja. Že prej je težko dihal, a sedaj sigurno obnemore, ako mu ne priskočijo na pomoč usmiljeni ljudje.

Slovenec, 23. 4. 1897

pripravlja Leon Lavrič