Avtor: Župnija Moravče Objavljeno: 23. 08. 2020

21. nedelja med letom (XXXV, leto A, 23. 8. 2020)

Uvodnik


KLJUČI

Današnja Božja beseda je polna sporočil o ključu, k ne govorijo o zapiranju in odpiranju prostorov ali vrednih stvari, ki so jih že od nekdaj naši predniki "dali pod ključ". Prav tako so se z zaklepajem ubranili slabih stvari. Tudi Satan je bil ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov (Raz 20,3). Danes, ko so sicer klasični ključ marsikje že zamenjale druge naprave in sistemi, je še vedno orodje varnosti in dostopa do skrivnosti in znamenje oblasti. Prvi ključ je ključ Davidove hiše, ki ga je Gospod dal na rame Elijakimu. Kar bo zaprl bo zaprto in kar odprl bo odprto, v Božjo slavo in bo vladal kot oče v blagor ljudstva. Kako čudovito poje antifona ("O" odpev) v božični osemdnevnici: "O ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše, ki odpreš in nihče ne zapre, zapreš in nihče ne odpre; pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci." Drugi ključi o katerih govori evangelij pa so ključi nebeškega kraljestva, ki jih je Kristus, po čudoviti Petrovi izpovedi: "Ti si Kristus, Sin živega Boga", dal Simonu Petru. Ključi, ki so vse do danes izročeni vsakokratnemu papežu ter v pomembnih stvareh nauka Cerkve, skupaj z njim, tudi zboru škofov, ki so kot nasledniki apostolov Božja oblast na zemlji. Ključi nebeškega kraljestva so garancija, da Kristus živi in deluje v svoji Cerkvi. Prav tako pa tudi vsem krščenim daje moč in oblast, da v Sv. Duhu gradimo njegovo skrivnostno telo, ki se bo ob dovršitvi časov zablestelo kot "sveto mesto, novi Jeruzalem" (Raz 21,2) Takrat ne bo več potrebna naprava, ki bo odpirala pot "k -luči" ker bo Jagnje, luč sama, objelo vse, ki bodo zaznamovani za večno srečo. Sveta vera je ta luč, in materin jezik pa ključ, ki nas pripelje do tega zveličavnega konca. (bl. Slomšek). Ti nebeške ključe imaš, o Marija, kar te prosimo nam daš…

Lojze

 

Obvestila


Danes, 23. avgusta, obhajamo 21. nedeljo med letom.

  • Danes bo sveti krst prejel Jernej Ivanšek. Staršem in botrom iskreno čestitamo.

V soboto, 29. avgusta, ob 8. uri ste za čiščenje župnijske cerkve na vrsti farani Selc.

Prihodnjo nedeljo, 30. avgusta, bo žegnanje za podružnico svetega Miklavža s sveto mašo ob 10. uri.

Naše misli in pričakovanja so v tem trenutku že usmerjene na začetek novega šolskega in pastoralnega leta. Vsi si seveda želimo (sem prepričan, da tudi vi starši), da bodo razmere dovoljevale normalen in ustaljen potek pouka v šolah in s tem tudi verouka po župnijah. Pouk na daljavo je sicer odlična rešitev v sili in hvala Bogu, da je bilo možno na ta način "rešiti" preteklo šolsko leto. A vendar to ni isto kot "v živo" v šoli. Podobno je tudi z veroučno šolo. Zato si močno želimo, da bi novo šolsko in veroučno leto potekalo na običajen način. Če pa se bo kaj zapletlo, bomo seveda sledili priporočilom odgovornih in če bo potrebno, tudi prilagodili potek veroučnih ur. Npr.: razdelili razrede v manjše skupine. Vpis v 1. razred bo v soboto, 5. septembra, od 9 do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure. V tem času si boste lahko tudi ostali veroučenci priskrbeli učbenike, delavne in liturgične zvezke. Kdor ima doma "stare" učbenike jih lahko sam komu podari ali prinese v župnišče. Zelo priporočam revijo Mavrica (primerna za otroke od 1.do 6.razreda); za starejše: od 7.do 9.razreda je primerna revija Najst. Vem, da je to povezano z dodatnimi stroški, ampak koristnost teh revij je vsekakor velika in v pomoč pri oblikovanju vere naših mladih. Na pomoč lahko "priskočijo" tudi stari starši, botri, tete, strici…

Z rednim veroukom (če bo vse normalno) bomo pričeli v ponedeljek, 7. septembra. Takrat prinesete s seboj podpisana spričevala. "Ekipa" katehetov bo tudi letos podobna: Luka Lakosil, Jože Kerin, Lucija Capuder, Fani Capuder (kateheza dobrega Pastirja, 3-6 let in 6-9 let), bogoslovec Marko Dolinar in župnik.

Prijavnice za KATEHEZO DOBREGA PASTIRJA, za otroke od 3. do 6. let, dobite na polici za tisk. Lepo vabljeni, da vašim malim otrokom skupaj pomagamo, da pridejo že v najnežnejših letih bližje k Bogu.

Tudi glede birme upamo, da bo v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri. Birmovalec bo pomožni škof, dr. Franc Šuštar. Birmanci boste obveščeni kdaj bomo začeli z devetdnevnico. Prav tako tudi glede sestanka s starši.

Molitveni dan za duhovne poklice bo v soboto, 12. septembra, na Brezjah. Predvsem ste vabljeni ministranti, ki boste tako kot vsako leto ministrirali pri maši. Po maši je kratko srečanje z g. nadškofom in nato pica. Predviden prihod avtobusa v Moravče bo okoli 14. ure Poleg ministrantov seveda vabljeni tudi ostali. Več podrobnosti glede avtobusa bo objavljeno kasneje.

Pri obnovi Mohorja je prišlo do rahle zakasnitve, v tem tednu pa upamo, da bodo dela zopet stekla.

V soboto, 22. avgusta so bili krščeni Maj Žučko, Mark Cerar, Bine in Sara Majdič. Staršem in botrom iskreno čestitamo.

 

Svete maše in mašni nameni v prihodnjem tednu


 

24

PONEDELJEK

Natanael (Jernej), apostol
Herman, samotar
Emilija de Vialar, red. ust.

MKA 19.00 Za zdravje

25

TOREK

Ludvik IX. Francoski, kralj
Jožef Kalasanc, duhovnik
Mirijam križanega Jezusa, r.

M 19.00 + Stupica
+ Ivana Kokalj, obl. in Jožefa Pestotnik, obl.

26

SREDA

Ivana Bichier, redovna ust.
Zeferin, papež
Terezija od Jezusa Jornet Ibars

M 7.00 V dober namen

27

ČETRTEK

Monika, mati sv. Avguština
Cezarij, škof
Dominik Matere Božje, duhov.

M 19.00 V zahvalo

28

PETEK

Avguštin, škof, cerkveni učitelj
Pelagij istrski, mučenec
Hermas, mučenec

M 19.00 + Marija Cerar (Dole)
+ Frančiška Koderman

29

SOBOTA

Mučeništvo Janeza Krstnika
Bronislava, redovnica
Sabina, mučenka

M 8.00 Čiščenje župnijske cerkve: Selce
M 14.00 Za srečen zakon
M 19.00 + Janez Javoršek
+ Martina Vrtačnik in Franc Podmiljšak

30

NEDELJA

22. nedelja med letom
Feliks (Srečko), mučenec
Alfred Ildefonz Schuster, škof

M 7.00 Za prebivalce naše župnije
M 10.00 V zahvalo in za blagoslov
Sv. Mi. 10.00 + Frančišek Kraševec (r. d.)
+ Šternovi

M - Moravče, Sv. A. - Sv. Andrej, MKA - Marija Kraljica angelov, Sv. Mi. - Sv. Miklavž, Sv. Mo. - Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Š. - Sv. Štefan, Sv. V. - Sv. Valentin, ŽMB - Žalostna Mati Božja

 

Zadnja stran


ODRAŠČATI KOT SKAVT

Verjetno nihče izmed tistih, ki so nekoč v otroštvu ali mladosti dali skavtsko obljubo, ne sluti, kaj bo zraslo iz odločitve biti del tega velikega gibanja. Sprva je to le eden izmed krožkov, kmalu pa skavti niso več le nekaj, kamor hodiš, temveč nekaj, kar si. Niso več le hobi, ampak postanejo način življenja. Skavtsko življenje vzgaja mlade in jih oblikuje v trdne osebnosti; je velika bratovščina, ki uči živeti z naravo in drug z drugim, uči ljubiti in čutiti stvari, ne da bi dovolili svetu ali mnenju okolice vplivati na čustva in dejanja.

Poleg samostojnosti zunaj družbe pa skavtstvo uči tudi živeti v njej in mlade neprestano postavlja pred izzive; ena izmed idej skavtske vzgoje je namreč tudi odgovornost in cilj postati boljši državljan oz državljanka.

Odraščati kot skavt pomeni velik del otroštva preživeti v gozdovih, med prijatelji in pred izzivi odgovornosti. S tedni, preživetimi na taborih v okrilju gozdov in rek, poletja niso nikoli dolgočasna.

V tej skupnosti si ni težko najti prijateljev z vsaj malo podobnimi prepričanji, s katerimi doživiš mnogo nenavadnega; nočno lovljenje tatov, ki na taborih kradejo zastave, izgubljanje na pohodih in iskanje zavetja med nevihtami sredi neznanega. Zaradi vseh teh stvari se skavt nauči bolje znajti v nepredvidljivem svetu. Spanje na tleh ali kopanje v mrzli reki postane nekaj domačega, prav pa pride tudi veščina hitrega pakiranja. Spalna vreča, armafleks in ostale uporabne stvari so, kadarkoli se odpraviš na kakšno potovanje, hitro pri roki, saj jih potrebuješ že vse od prvega tabora naprej. Skavt se uči živeti z naravo in v naravi. Verjetno marsikdo sam vseeno ne bi dolgo preživel sredi divjine, vsekakor pa bi znanje o uporabi nožev, sekir, orientaciji in divjih rastlinah, ki ga je pridobil skozi leta, pomagalo.

Pripadniki te velike organizacije se učijo služiti Bogu, domovini, pa tudi ostarelim in mnogim drugim ljudem, ki potrebujejo pomoč.

Lucija Kunavar